Obnovljeno: 20.02.12

Na tej strani najdeš nasvete, potopise in popotne dnevnike, ki jo na spletno stran Popotnik pošiljajo naši popotniki. Vse bralce vabim da si preberejo dolgo vrsto člankov, fotoreportaž in informacij z vseh koncev sveta.

Ko se prihodnjič odpraviš kam daleč, bomo vsi hvaležni, če eno kopijo svojih javljanj pošlješ tudi na naš naslov. Tudi vsi tvoji prijatelji jih bodo tam gotovo z veseljem prebrali.


povezava: Zahodna in južna Azija
povezava: Vzhodna Azija: Kitajska, Japonska, Hong Kong, Koreja, Filipini

1106v.jpg (62568 bytes) Jugovzhodna Azija: Brunei, Singapur, Malezija, Tajska, Vietnam, Indonezija, Laos, Burma, Kambodža

Malaysia Highlights

2228v.jpg (88036 bytes)

some of my personal favourite places in Malaysia. I must admit - I knew very little about Malaysia before I decided to visit, and I was fascinated when I found out about its diverse ethnic mix. As a more-than-developing, but not-quite-developed (compared with the Western notion of the term) country, I hadn't realised that it was a secular Muslim nation of ethnic Malays, as well as having sizeable minorities of Chinese and Indians too, all painted against a backdrop of recent British colonial history. This was a place worth checking out.


Penang was my first experience of Malaysia, travelling down from Hat Yai in Thailand on the train to the transport hub of Butterworth. The train was very late, seemingly hanging around at the border for a good hour, and I later learned that the underside of trains were (still are?) commonly scanned for bombs due to Islamic insurgency in the south of Thailand. Penang had all the elements I had read about: a Chinatown, cinemas offering Bollywood spectaculars, huge British colonial buildings, and little Malay restaurants serving up nasi goreng and other delicacies. Above all else, it had a relaxed, gentle, even affluent feel after so many months in Thailand. I only had enough time for a few hours' stop before continuing my journey, but I have since returned and find it a very pleasant destination that's well worth a stop-off when travelling between Thailand and southern Malaysia.

4454v.jpg (77485 bytes) Kuala Lumpur

KL Sentral train station highlights the economic differences between Malaysia and Thailand. It's a sparkling, clean place, all modern digital timetable boards and metallic corners, and makes poor old Hualampong look in dire need of a spring clean. I enjoyed wandering around KL's Chinatown, which has lots of decent food stalls where you can buy various deep fried delicacies for no money at all as well as sit down and munch on a proper Chinese meal. Little India was also a great experience, with its colourful night markets and vast array of eating options. And of course, the Petronas Towers are a marvellous sight that defines the whole city. Overall, though, I must say I found the city less engaging than Bangkok.

Cameron Highlands

Up in the hills, the Cameron Highlands are an old British colonial settlement. The temperature up there is far more palatable than the searing heat of KL. You'll need a jumper! It's good tea-growing country, and there are many plantations you can visit to drink a lovely fresh brew. There are plenty of decent walks, too, clearly signposted, which will take you through forests and past quaint rose gardens. The Cameron Highlands were further evidence of the vast diversity of Malaysia.

2228v.jpg (88036 bytes) Perhentian Islands

Someone had recommended the Perhentian Islands to me and had raved about the place, so I was keen to check it out. I was blown away; I have never seen water so clear as I did in the Perhentians, nor sand so white. You could see tens of metres down, and it was as hot as bath water in the shallows. Prime scuba/snorkel terroritory, on a long snorkel trip I was lucky enough to spot a shark and a giant turtle surfacing. On the beach every night, the locals cook up today's catch and you can eat barbequed fish (plenty of choice). The only downer about the whole place was that beer was scarce and pricey, and it wasn't the best quality, but this is due to Malaysia's Muslim majority supporting a government that whacks up tax on alcohol (as well as the locals not wanting to have much to do with it due to their beliefs, understandably). I highly recommend the Perhentians for a visit.

Mount Kinabalu

Climbing Mount Kinabalu was right up there with the best experience of my whole year-long round the world trip, and I would strongly recommend attempting the climb, as it's very accessible. The best advice I can give is for you to take your time when planning. Make sure you have sturdy shoes, a headtorch, gloves, warm jacket and trousers, food and drink. The first climb up to Laban Rata at 3,300 metres is fine; you then stay overnight (accommodation is sparse, and MUST be booked in advance) and get up at 2 or 3am (ouch!) for a climb in the dark up to the summit ahead of the dawn which you watch from 4,000 metres. The climb is a fair challenge, and you may start to feel the effects of altitude sickness, but it's well worth it to see the sun rise at 13,000 feet. It's not an experience I will forget in a hurry.



8fil230m.jpg (64970 bytes) 8filk249m.jpg (68060 bytes) 8fil626m.jpg (72516 bytes) 8fil818m.jpg (64551 bytes) 8fil946m.jpg (50591 bytes) 8fil971m.jpg (54376 bytes) 8fil 245m.jpg (89917 bytes) 8fil995m.jpg (52885 bytes) 8filk063m.jpg (35765 bytes) 8filk079m.jpg (61074 bytes) 8filk118m.jpg (86367 bytes) 8filk147m.jpg (78708 bytes)


1106v.jpg (62568 bytes)  Thailand, Laos
objavil Popotniški Forum dne 19. april 2011 ob 13:52 •
Itinerary help Laos
I have one month, starting and ending in Bangkok. I want to use most of my time to travel through Laos from north to south, and perhaps end my holiday with a few days on a Thai island, depending on how much I like 4000 islands or not (if I find that relaxing and fun I might stay there and head straight to Bangkok).
But I am having trouble deciding how / where to start... people have told me to go to Huay Xai and take a boat to Luang Prabang. But I am also interested in Nam Ha / doing some trekking.
What would be more practical?
A. Bangkok - Huay Xai - Luang Prabang - Nam Ha - backtrek to Luang Prabang or do a loop through northeastern Laos?
B. Bangkok - Huay Xai - Nam Ha - Luang Prabang > would I miss out much by not doing that boat trip?
C. Bangkok - Vientiane (I really like trains!) - Vang Vieng (depending on whether I can cope with it) - Luang Prabang - Nam Ha - loop back through northeastern Laos, or...?? Would I miss anything by skipping that Huay Xai corner of the country?
Any other suggestions and highlights welcome, i.e. itinerary suggestions, suggested stops along the way from Bangkok to Laos, highlights or hidden gems in Laos. Thank you!
No, you don't miss much not doing the two boring days on the slow boat; there are better boat trips anyway.
No, you won't miss much not going to LNT and trek overnight to village there; you can do that in many other places in Laos.
Like trains?
1078v.jpg (77760 bytes) Train Bkk-Vinetiane
Then Vang-Vieng-Luang Prabang-boat trip Nam Ou to Nong Khiaw - Muang Ngoi-back to Nong Khiaw-Xam Neua-Phonsavanh -direct to Pakxan (buses dry season only)-ViengKham-Nahin/Khonglor-Thakek-Savn'ket-Pakse-Champasak-4000islands; then back into Thailand, by bus to Ubon Ratch, by train back to Bangkok.
Gets you away from the pancake trail a bit.
Trekking: out of Nong Khiaw, Khonglor, Pakse.
However rather a full month itenary and not 20-21 days.
Options to speed up things:
Skip Vang Vieng (you will see more stunning carst peak at Khonglor), Muang Ngoi (little Vang Vieng hang loose community, carst scenery again); on the way to Pakse one stop (or do no stop) overnight is enought o break the journey, no need to do both Thakhek and S'keth.
That would be ok in about 21 days.
pred približno 11 meseci • Izbriši objavo.Janin Klemenčič
1106v.jpg (62568 bytes) Best way to do Laos and Chiang Mai
In Feb next year I'm looking to do Laos and Chiang Mai, ideally without having to double back through Laos. It doesn't matter which one is done first, but most likely coming from Bangkok. I'm not sure if it would be best to do Chiang Mai first, then work through Vientiane to Vang Vieng to Luang Prabang and fly back to Bangkok or whether to do it vice versa. Also flights are quiet expensive so if anyone else knows a more economical way that would be much better! Oh as well as any advice as to what to see in these places. Posted
06-Oct-2009 00:04
by: freenote
Bus from Bangkok to Chiang Mai .Bus from Chiang Mai to Chiang Khong .Leave Thailand ,boat across Mekong enter Lao at Huay Xai .Boat down river to Luang Prabang . Bus to Vang Vieng ,quick tube :) Bus to Vientiane .Bus ,train ? back to Bangkok ..
Hope this helps ..Happy traveling .
Yeah , as stated above is a good route. You can fly , bus or train to Chang Mai, and also when coming from Vientiane there is a cheap flight from Udon Thani in Thailand back to BKK. See
The route can be done in either direction, both are just as good.
As for advice as to what to see, I suggest you get hold of copies of the Lonely Planet for Laos and Thailand. Try your local library if you don't want to buy them.
Have fun.
As long as you are that far up in Laos at at Huay Xai, I suggest that you do a loop by bus through upper Laos through Luang Nam Tha, Muang Sing, Nong Khiauw and then a boat down to Luang Prabang. Great scenery and sights
1078v.jpg (77760 bytes) Vang Vieng, is many peoples' opinion including mine, is an tourist-ridden pit with lousy food and not much to recommend it.
Air flights arent really that expensive ,,budget $us100 for one one flight and you can save one or 2 days bus travel ..Vang Vieng ,,nice scenery coming in ,otherwise probably total cringe .. Posted
06-Oct-2009 14:24
Just do like at #1, that's how everyone else does. You can even buy the whole deal mini van to the border then ticket for boat via travel agents in Chang Mai.
Lao Bumpkin a blog about Laos
Bangkok-Chiang Mai-Huay Xai-Luang Prabang-Vientiane-Bangkok. Connect the dots.
Flights in/out Laos are relatively expensive. Air Asia flights between Bangkok-Chiang Mai/Rai, Udon Thani-Bangkok will cut down distance more cheaply.
Skip Chiang mai, just a busy city, tacky tourist market. Early flight ,B,kok/ Chiang Rai , bus to Chang kong, tuk tuk to the border crossing and you will be in your guest house in Huay xai that afternoon = more time in Laos Better than Chiang mai and surrounds...imo that is Have fun

1374v.jpg (85658 bytes) Cambodia.

I have just returned from 2 months in Cambodia, so if anyone is planning on visiting this AMAZING country, please let me know and i will be delighted to give you some tips.
In Phnom Penh i stayed at the Indochine Hotel on Sisowath Quay, and used a moto driver named Ken (ph: 0236902453).
In Siem Reap, i stayed at the New Riverside Hotel and used the services of an amazing tuk tuk driver named Mr Sopheap who i would highly recommend for a visit to Angkor Wat or trips around town ph: (017354144) or
Tara, I got all excited thinking there was a trip report to read lol, how about telling us what you did, saw, experienced etc.

1320v.jpg (67939 bytes) munirfarhan

Just wondering how Safe it is to visit Cambodia in terms of:
a) Personal Safety
b) Accomodations (4-Star hotels) -
c) Medically (infectous/tropical diseases + Water) etc.
I am in process of compiling a list of destinations for our annual trip abroad - we will be traveling to Asia - just wondering if Cambodia is worth a visit or not! And we can do it safely
Thanks in advance

1374v.jpg (85658 bytes) tara_miller11

1) Hi there, i was in Cambodia for 2 months as a single female traveller and i never felt my safety was compromised at all. Just use common sense ie not walking the streets alone late at night. Cambodian people are very friendly and helpful.

2) plenty of great accommodation. In Siem Reap i stayed in a place called new Riverside hotel which is just near the Angkor high school, i can get the web address. This place was amazing, not sure how many stars but brand new and rooms for around $25 per night! Transport right on your doorstep with a team of reputable tuk tuk drivers, swimming pool and free internet. The Tara Angkor is a 5 star hotel in Siem Reap. I'm not sure about Phnom Pehn. In sihanoukville i stayed Tranquility Guesthouse on Serendipity beach, bungalows for around $25 per night.

3) I had a combined Hep A and B shot and a typhoid injection. For malaria they use basically a broad spectrum antibiotic. It was overkill and i only needed it because i was teaching in remote areas.
Overall i highly highly recommend cambodia, the people will win you over so quickly!! Please dont hesitate to ask any questions :)

1320v.jpg (67939 bytes) Cambodia and its history

Never been to Cambodia myself, but have plans to spend a period of time their next year. Spoken with a friend of mine that has been going to the country since the mid 90's and he left a lasting impression of a country that has a history of warfare; one that gave birth to corruption, violence, loss of cultural identity and so much more. This isn't meant to cast a completely pessimistic pall over the country or taint anyone's impression, actually I'm trying to widen my frame of reference and see how folks that have traveled/lived in Cambodia have experienced.

Is it safe? Corrupt? Unhealthy (disease).
What have your experiences been?

1374v.jpg (85658 bytes) CathyP

I have been to Cambodia three times (fourth trip will be later this year in August) Gary also worked there for a year with UNTAC. I love the place and they are doing their best to get on with life. As a tourist we have never had any problems, there are some brilliant restaurants and shopping is fantastic.

I really love Phnom Penh oh and of course Seam Reap is a must do to see Angkor Wat etc etc.
Have a look at my link below as there is all the info and photos from our various trips there plus recommended restaurants etc etc.

1320v.jpg (67939 bytes) Is it Safe?

To put things in perspective, it is safer than the United States.
However, be sensible. For example, don't walk alone in certain places late at night.
If you left valuables unattended, most likely they would be stolen. However, very few people would threaten you with violence to take your valuables.

Is it
For local people doing business, the system is very corrupt. Those with money can do whatever they want, but the poor are not given a fair go. People see the poverty. Most don't understand, the real problem is a corrupt system.
But this does not normally affect tourists. Most tourists are not aware of what really goes on.
There is corruption in most poor countries.
Is it Unhealthy (disease).
If you are a sensible person, the main thing to be concerned about, is drinking contaminated water, or eating food prepared with contaminated water and getting diarrhea. Be sensible with what you eat and drink.
Every country has some sickness and disease. In places where there is a lot of poverty, it tends to be worse than in places where people have everything they need.

1374v.jpg (85658 bytes) Is it Corrupt?

In Cambodia children are sold into prostitution.
There are foreign organizations stopping this to some extent. There are some Cambodian people making money from it. There are some Cambodian people turning a blind eye. There are some Cambodian people powerless to do anything about it.
In Cambodia, poor people are sometimes tricked or coerced into giving their children up for adoption. People from other countries are told that their parents are dead, and adopt these children. The Cambodian people doing this, will be very nice and polite, while they are lying to their face. Britain has banned adoption from Cambodia because there is too much dishonesty.
Again, there are some people making money from this. There are some people turning a blind eye. There are some people powerless to do anything about it.
These are just examples of what happens in Cambodia.

This type of attitude runs through the entire system. People in Cambodia make money with no regard to honesty or fairness the way we understand it.
If you learn the language, go and talk to the poor people about a whole lot of issues which affect their everyday life, and listen to how they are treated, you will probably cry.
The tourist guides won't normally tell you about these things. They want to present a nice picture of Cambodia to the outside world.


8filk344m.jpg (92749 bytes) 8filr085m.jpg (81175 bytes) 8filr047m.JPG (90122 bytes) 8filr125m.jpg (92877 bytes) 8filr144a.jpg (83562 bytes) 8filh097m.jpg (85695 bytes) 8filh102m.jpg (90123 bytes) 8filr200m.jpg (82675 bytes) 8filr268m.jpg (76840 bytes) 8filr276m.jpg (86945 bytes) 8filh062m.jpg (99650 bytes) 8filr296m.jpg (84226 bytes) 8filh211m.jpg (84173 bytes)


1106v.jpg (62568 bytes) Itinerary help Laos
I have one month, starting and ending in
Bangkok. I want to use most of my time to travel through Laos from north to south, and perhaps end my holiday with a few days on a Thai island, depending on how much I like 4000 islands or not (if I find that relaxing and fun I might stay there and head straight to Bangkok).
But I am having trouble deciding how / where to start... people have told me to go to
Huay Xai and take a boat to Luang Prabang. But I am also interested in Nam Ha / doing some trekking.
What would be more practical?
A. Bangkok - Huay Xai - Luang Prabang - Nam Ha - backtrek to Luang Prabang or do a loop through northeastern Laos?
B. Bangkok - Huay Xai - Nam Ha - Luang Prabang > would I miss out much by not doing that boat trip?
C. Bangkok - Vientiane (I really like trains!) - Vang Vieng (depending on whether I can cope with it) - Luang Prabang - Nam Ha - loop back through northeastern Laos, or...?? Would I miss anything by skipping that Huay Xai corner of the country?
Any other suggestions and highlights welcome, i.e. itinerary suggestions, suggested stops along the way from Bangkok to Laos, highlights or hidden gems in Laos. Thank you!
No, you don't miss much not doing the two boring days on the slow boat; there are better boat trips anyway.
No, you won't miss much not going to LNT and trek overnight to village there; you can do that in many other places in Laos.
Like trains? Train Bkk-Vinetiane
Vang-Vieng-Luang Prabang-boat trip Nam Ou to Nong Khiaw - Muang Ngoi-back to Nong Khiaw-Xam Neua-Phonsavanh -direct to Pakxan (buses dry season only)-ViengKham-Nahin/Khonglor-Thakek-Savn'ket-Pakse-Champasak-4000islands; then back into Thailand, by bus to Ubon Ratch, by train back to Bangkok.
Gets you away from the pancake trail a bit.
Trekking: out of Nong Khiaw, Khonglor, Pakse.
However rather a full month itenary and not 20-21 days.
Options to speed up things:
Vang Vieng (you will see more stunning carst peak at Khonglor), Muang Ngoi (little Vang Vieng hang loose community, carst scenery again); on the way to Pakse one stop (or do no stop) overnight is enought o break the journey, no need to do both Thakhek and S'keth.
That would be ok in about 21 days.

JV Azija: Tajska, Kambodža, Vietnam
1106v.jpg (62568 bytes) 1078v.jpg (77760 bytes) 1146v.jpg (74533 bytes) 1261v.jpg (63350 bytes) 1269v.jpg (91234 bytes) 1300v.jpg (74644 bytes) 1320v.jpg (67939 bytes) 1374v.jpg (85658 bytes) 2131v.jpg (63806 bytes) 2167v.jpg (38089 bytes) 2228v.jpg (88036 bytes) 2491v.jpg (82895 bytes) 4059v.jpg (64952 bytes) 4075v.jpg (69309 bytes) 4155v.jpg (50567 bytes) 4164v.jpg (27667 bytes) 4345v.jpg (39046 bytes) 4454v.jpg (77485 bytes)



1id004.jpg (40115 bytes) 1id005.jpg (40557 bytes) 1id008.jpg (23414 bytes) 1id009.jpg (27352 bytes) 1id010.jpg (36925 bytes) 1id019.jpg (50052 bytes) 1id006.jpg (37949 bytes) 1id020.jpg (39369 bytes) 1id013.jpg (37070 bytes) 1id014.jpg (42803 bytes) 1id016.jpg (41078 bytes) 1id017.jpg (47394 bytes) 1id018.jpg (35890 bytes) 1id015.jpg (50603 bytes) dua.jpg (28113 bytes) 1id020.jpg (39369 bytes) 1id003.jpg (30583 bytes) 1id012.jpg (37001 bytes)


1106v.jpg (62568 bytes) south Laos
I have approx 2.5 weeks holiday and am thinking heading to south Laos from BKK
I 've been to North Laos 4 years ago with
Vientiane VangVieng LuangPrabang and Meuong Ngoi.
Any suggestion for itinery. I'm thinking about the
Vat Phou and the 4000 islands. Any other must sees? What about Konglor cave a bit more North?
Can I cross over from Laos into Cambodia ang get visa at border ? I read it's not possible the other way round.
If you will be in
Pakse, you can use that as a base to see Champsak (Wat Pu) and even head to the Bolaven area (Tad Fane falls, etc) and then from there you cold head to Si Phan Don and see the river islands, and stay there a few days to relax. You can also take a day trip to Khon Phapheng falls. Cambodian visas are available at the border crossing into Cambodia but Lao visas are not available if you are crossing into Laos from Cambodia.
It would probably be easier to head to Nakhon Phanom and cross over the Mekong to
Thakek first if you want to visit the Tham Konglo and then work your way south to Pakse, visit the Bolavens, then to Vat Phu near Champasak before heading down to Nakasang for the crossing to Don Det/Khon and then onward to Cambodia. How much time do you plan to spend in Cambodia, because you could easily use up 12-15 days just for the Lao segment of your trip? Posted
bus from Bangkok to
Ubo Ratchadamri cross pakse don det for few days visa on arrival Laos to Cambodia but not other way around. after dolphins and phaseng falls bus to phnom en then back up to siem Reapa nd minibus to Koh Chang direct for alst few days on beach there ae buses direct Trat to airport or alternative get of Ban pey (stop before eckmai)and take taxi or minibus at bus stop opposite where bus drops you off, or go Bangkok

1106v.jpg (62568 bytes) Cambodia 3weeks in November/December
Hi haven't posted for a long time...haven't travelled for along time!
Am going to Cambodia in November/December for 3 weeks and would like to know what people with some experience here would recommend in terms of places to visit, things to see, treks/journeys to take and also where the best beaches are.
Koh Kong, the new eco/adventure tour destination.
Ratanakiri/ Mondulkiri, trekking, jungle, elephants.
Siem Reap,
Angkor and outlying 'jungle' temples.
Kratie, fresh water dolphins, cycling, sustainable tourism projects.
Battambong, typical Cambo provincial capital, quiet, laid back, lots of history.
Phnom Penh, cultural center of modern Cambodia, the capital.
Sihanoukville and islands, the beach.
battambang is a good place to get to know a moto driver and do some day trips into the countryside.
kratie is small in a really nice way. see the dolphins and bike around.
ban lung was a really enjoyable place to chat with people in the market, relax, and enjoy nature. it's not hard to get away from the crazy touristy side of cambodia as it is pretty centered on siem reap and phnom penh (i still enjoyed both), and i hear sihanoukville, though we didn't go there.
it's a great country to spend some time in and not many people give it more than a week.
We spent a month in Cambodia this June/July my recomendations apart for the obvious Phnom Penh and Siem Reap would be:
Kampot, Kep and Rabbit Island. Check to see if Bokor is open, spend a day on Rabbit Island in the peace and quiet. Enjoy the rivers and caves of Kampot and of course the food and laid back- ness of the place.
Battambang - do a cooking course at the smoking pot, ride the bamboo train, enjoy the great food! Hire a Tuk Tuk and get out in the country and villages.
Kratie - Irawaddy Dolphins and once again the laid back ness of this town along the banks of the mighty Mekong. Hire bikes and ride around the island across form the township.

1106v.jpg (62568 bytes) Thailand to Sihanoukville/Kampot
Morning all,
Anyone know the best way to get from Thailand (by boat, I'm guessing, but up for other suggestions) to either
Sihanoukville or Kampot?
No, not by boat. There is no cross border boat (unless you mean cruise ships).
Bangkok- Trad- Koh Kong- S'ville(- Kampot). All by bus or taxi.
Take the bus to Trat (Eastern Bus Terminal in Bkk), change bus to the border, after crossing either by moto taxi or taxi to
Koh Kong town. From there take another bus to SHKV. The road Koh Kong to SHKV has been repaired and there is no reason to take the boat ferry any more. connecting KK to SHKV. Boat was discontinued when the road was finished. Bus from KK to SihanoukVille, about $10usd.


Katar, Malezija, Bali, Sulavezi, Papua
7idn1042aa.jpg (79797 bytes) 7idn1059aa.jpg (45986 bytes) 7idn1112aa.jpg (140730 bytes) 7idn1247a.jpg (60102 bytes) 7idn3068a.jpg (67654 bytes) 7idn1196a.jpg (60654 bytes) 7idnk121a.jpg (151593 bytes) 7idn1545a.jpg (99019 bytes) 7idn1331a.jpg (63380 bytes) 7idn1700a.jpg (113459 bytes) 7idn1693a.jpg (89251 bytes) 7idn1746aa.jpg (81196 bytes) 7idn1749a.jpg (71117 bytes) 7idn1792a.jpg (91398 bytes) 7idn1800a.jpg (64891 bytes) 7idn3018a.jpg (59216 bytes) 7idnk213a.jpg (97205 bytes) 7idnk228a.jpg (107259 bytes)   

1106v.jpg (62568 bytes) Best way to do Laos and Chiang Mai
In Feb next year I'm looking to do Laos and Chiang Mai, ideally without having to double back through Laos. It doesn't matter which one is done first, but most likely coming from Bangkok. I'm not sure if it would be best to do
Chiang Mai first, then work through Vientiane to Vang Vieng to Luang Prabang and fly back to Bangkok or whether to do it vice versa. Also flights are quiet expensive so if anyone else knows a more economical way that would be much better! Oh as well as any advice as to what to see in these places. Posted
06-Oct-2009 00:04
by: freenote
Bus from Bangkok to
Chiang Mai .Bus from Chiang Mai to Chiang Khong .Leave Thailand ,boat across Mekong enter Lao at Huay Xai .Boat down river to Luang Prabang . Bus to Vang Vieng ,quick tube :) Bus to Vientiane .Bus ,train ? back to Bangkok ..
Hope this helps ..Happy traveling .
Yeah , as stated above is a good route. You can fly , bus or train to Chang Mai, and also when coming from Vientiane there is a cheap flight from Udon Thani in Thailand back to BKK. See
The route can be done in either direction, both are just as good.
As for advice as to what to see, I suggest you get hold of copies of the Lonely Planet for Laos and Thailand. Try your local library if you don't want to buy them.
Have fun.
As long as you are that far up in Laos at at Huay Xai, I suggest that you do a loop by bus through upper Laos through Luang Nam Tha, Muang Sing, Nong Khiauw and then a boat down to Luang Prabang. Great scenery and sights
Vang Vieng, is many peoples' opinion including mine, is an tourist-ridden pit with lousy food and not much to recommend it.
Air flights arent really that expensive ,,budget $us100 for one one flight and you can save one or 2 days bus travel ..Vang Vieng ,,nice scenery coming in ,otherwise probably total cringe .. Posted
06-Oct-2009 14:24
Just do like at #1, that's how everyone else does. You can even buy the whole deal mini van to the border then ticket for boat via travel agents in Chang Mai.
Lao Bumpkin a blog about Laos
Bangkok-Chiang Mai-Huay Xai-Luang Prabang-Vientiane-Bangkok. Connect the dots.
Flights in/out Laos are relatively expensive. Air Asia flights between Bangkok-Chiang Mai/Rai, Udon Thani-Bangkok will cut down distance more cheaply.
Skip Chiang mai, just a busy city, tacky tourist market. Early flight ,B,kok/ Chiang Rai , bus to Chang kong, tuk tuk to the border crossing and you will be in your guest house in Huay xai that afternoon = more time in Laos Better than Chiang mai and surrounds...imo that is Have fun

1106v.jpg (62568 bytes) Cambodia Does this plan look ok/ help
I'll be in Cambodia from the 9th of November for 3 weeks in/out from Siem reap.
My rough plan is to visit these places.
Siem reap/angkor
Kompong Cham
Phnom Penh
I want to see the main things like Angkor temples, bokor hill station, rabbit island, bokor national park, boat ride, floating village, street stalls, waterfalls etc and everything each place has to offer individually.
I'll be travelling mainly by bus I think, but I don't really want to miss out on the opportunity to get a boat down the
Tonale Sap -does that only go to Battambang from S.R, should I go to Battambang.
It seems a lot to me on paper but most people seem to spend only one or two nights in each place, so I think i'll do that but spend 3 in
Seiem reap and Shinouksville.
Does this sound like a good plan, I have missed the
North east off completley. is that STUPID or will it make it all too rushed if I include that.
After I have made my down from Siem reap to Kep/Kampot?Shinouksville can I travel up the West side of Cambodia to Battambang and get back to Siem Reap that way.
If anyone who has done it or are doing or I have missed off any places that you may of seen I would be very grateful of any replies, thanks for any ideas in advance Posted
Save the northeast for another trip. 3 weeks will allow for you to get a really good taste of those places. Definitely opt for at least 3 days to explore the temples in Siem Reap, and another day to see the town and another to see the floating village, etc. If you want to go out on a cool daytrip (or even overnight if you want) you can check out Koh Ker, a very cool ancient temple complex that doesn't get much tourism. You will have to hire a car or motorcycle for that.
Kompong Cham is worth a couple days, I just returned from there and found the place very nice. Spend a week exploring Sihanoukville and the other areas (Kampot, Kep etc) , stay longer if you like the place.Yes, it is easy to work your way back up north to Battambang to Siem Reap, but take the bus as it is too darn long on a boat.
I have a lot of photos from most of those places on my last trip there (last month), click my blue signature line to see them.
Thanks Cocodrilo I'll make sure I Include Koh Ker.
So this is the way i'll do it I think
The ones in Capitals I'll stay a few nights the rest I'll see how it goes maybe just stop on the way and stay a night in any that i like
S.R-Koh ker-kompong thom-kompong cham-PHNOM PENH-KEP/KAMPOT/S.VILLE-Kompong Chhang-BATTAMBANG-back to SIEM REAP.
How does that look, Is it do able in 3 weeks and is it best to take buses through the main stretch from large town to large town.
In the Lonely planet book It says I can get a seat in a shared taxi from Kompong Cham to P.P for 10,000 riels (£1.50gbp) does that sound right. Posted
Your plan sounds good, but I'd opt for a bus as those shared taxis can get really packed full of people (like 4 inthe back seat). The bus takes 3-4 hours and costs around $4. When you are in the towns you can hire a moto guy to take you around to see the sites. It would be wise to ask him to provide you with a helmet.
I'd also opt traveling everywhere by bus, fastest and cheapest. If you want more fresh air travel on top of mini vans.
If you want a boat ride either charter a boat in Phnom Penh by the hour or for half a day or take the boat between BTT and Siem Reap, I think it's between 5 and 7 hours.
Some other remote temples:
Preah Vihear, from Siem Reap
Banteay Chhmar, from BTT via Sisophon, return to SR from there
Sambor Prey Kuk, from Kampong Thom
Preah Khan Kampong Svay, from Kampong Thom, near impossible in rainy season

1106v.jpg (62568 bytes)
trekking southern Cambodia
I am looking to do a trek on the souther Cambodian coast. I am going to spend some time in
Sihanoukville relaxing but would also like to see some more of the coast. Any recommendations on places to see/stay and any good trek companies . I do not know this coastline at all and have a month to fill and don't want to spend it all drunk on a beach. A nice 5 day trek would be good. The companies I have found on the internet are very expensive but I would prefer to have something booked before I go. I will arrive at the end of February so have plenty of time to sort something out. I am really after anything interesting in the coastal area of Cambodia and the best/cheapest way of doing it. Cheers Happy Hornet
the best places for doing several-day-treks in cambodia you will defenitely find in the northern part of the country, especially in the provinces of
Mondulkiri and Ratanakiri. Apart from that there are few opportunities in Kampot province and in the Cardamom Mountains between Koh Kong and Sihanoukville. You can either hire a local english speaking guide and do the trek from Chamnar to Kravanh (4-6 days) or accompany park rangers on there frequent patrol. Its best to contact a travel agency in Sihanoukville once you are there and let them check it for you.
good luck mate

1106v.jpg (62568 bytes) BK to SR or PP by land, which one better?
Just looking at the options for getting to
Cambodia via Bangkok by land.
Border and bus hassles aside. Which one is the better option to head to first. SR or PP? Preferably with less hassle and arriving in daylight
Definitely SR. Doable in a day via early morning train or MoChit station bus to
Aranya Prathet, cross border, share taxi on newly-completed sealed road. For Phnom Penh you have to get to Hat Lek border which is already a day's travel from Bangkok, then cross the border same day, overnight on the Ko Kong side and get a morning bus to Phnom Penh.
Am going to BK in december. My plans are going to SR and coming back to BK. Please, will be very useful reliable info about this issues. I read somewhere that is dangerous. I am travelling with three other people. I was thinking to go to and come back by land.
Does anyone know the timetimes of buses from BK! if I get there at night is a problem!!
well, if anyone could describe to me your experience travelling this route, I will apreciate.
Another thing is , should I get the
cambodian visa in BK!
I am wondering if it is better to expend a bit more and travel by plane rather than face this hassles on the border!
Another one for going via
Poipet to Siem Reap.
Get visa on arrival there and complain if they want to overcharge you.
See  for step by step directions on making this crossing overland. Do NOT take the KSR scam bus! EXCELLENT!
did a trip from PP to BKK, $US16 or 18 (cant remember) by bus and I think it is worth it, no hassles at the border, and really interesting to see the contrast between the 2 countries overland. Whether to go to Siem Reap or Phnom Penh is up to which you want to see first SR will be quicker. In my opinion
PP is like most middle sized Asian cities with a kind of charm but still big and dirty (the palace is beautiful though) SR is super cute, really like a big country town, very nice to hire a bicycle and ride around. Enjoy your time.

1106v.jpg (62568 bytes) Malezija

10ti dan sva ze na poti in trenutno sva v enem manjsem ribiskem mestu na SV delu malezijskega polotoka, ki je tudi izhodisce za otoke Perhentian.
Pred 3mi urami so naju izkrcali tu, ker sva ze ob 12h picila z otoka.
Perhentians islands sestavljata 2 otoka, veliki in mali. Na otokih ni avtomobilov, so pa bele pecsene plaze velikosti od XS do L. Ni pa vsaka plaza cist na enak nacin poseljena. Namrec, v petek sva picila na otoke z zadnjim speed colnom naivno mislec, da bo 'Long Beach', ki jo je moc najti na Malem otoku in ki je raj za backpackerjem, nudila kaksno prenocisce.
Long beach je sicer bila res long, ampak so jo kazili plasticni stolcki po oibali, neki kvazi lokalcki, se najbolj pa dejstvo, da ni bilo niti ene same kolibice, sobe, postelje, jogija fraj! Cele grmade turistov so vodni taksiji se bljuvali na plazo celo popoldne, in te grmade niso imele kje spati. Ne vem sicer kaj so ti naredili, nam (nabasala sva se na dva taksna 'klosarja', ki sta zmedeno in presvicano tekala gor in dol iscoc kako sobo) pa je nek lokalni taksist preklical nekaj ponudnikov in v tretje nasel Resort Arwana na Big islandu, ki naj bi imel dorm za 4 osebe za 30 ringittov po glavi (1 eur je enako 5 ringitt). VOZI MISKO!
Rezort Arwana je bil kicast resort za kuferatorje, vendar je imel v sklopu se dve kucici z dormi z najvec 4 posteljami. Kucice so se nahajale tocno ob vznozju rainforesta. Zjutraj so po dvoriscu skakale vevericke in iz rainforesta je bilo slisat en kup nerazopznavnih glasov. Kar OK! Se bolj OK pa je bilo to, da sva mela PADI Diving center 15 metrov stran.
Ko smo v petek zvecer tako koncno mi stirje (se dva angleza) nasli prenocisce, smo se sli sprat najprej v bazen tega resort kompleksa, nato pa takoj pozdravit tamkajsnje potaplace. Diving center je imel eno isntruktorco, potop pa je z izposojo opreme vred stal 100 ringittov, vsak nadaljnji pa 10 ringitov manj. Spoznala sva najinega divemasterja, se pogovorili o najnih ne-izkusnjah in se dogovorili za dajv na do 14 metrov. Pomerili smo opremo in se dogovorili za popoldanski potop. 50 minutni potop je bil fantasticen! Niti mal me ni treslo (v slovenski mlakuzi me je shejkal ze po 15 minutah pod vodo z dolgim neoprenom 5mm, tu smo imeli kratkega 2mm), nobenih tezav s pritiskom, vidljivost super, na dnu skor da smo lahk vlekl gigantski morki list za rep, pa lovil neke ribice, topla voda, na dnu sploh ni hladne ampak je temperatura enaka kot na povrsju.
Res je bil uzitek - dokler mi ni maska odletelas face. Enostavno se mi je na sredi potopa odlimala z obraza, preverila sem pascek ki je visel nad mano. OK, nataknem si jo gor, ampak pritisk mi je vseeno ne nabije na faco. Naprej sem mal improvizirala, v cem je bil problem pa se zdaj natanko ne vem, ker naslendji potop je bil na globini 18 metrov (maximum kot ga sme narest Open Water Diver), je bilo z masko vse OK. Na drugem potopu smo se potapljali na mestu, kjer so Coral Gardens.
Pred Perhentiani sva se tumbala do Taman Negare nacionalnega parka. Spominjal me je na kamboski SV del, le da je bilo vse skupaj ocitno bolj skomercializirano. Odkar se je v Maleziji pojavila turisticna 'mafija' HAN travel in se naselila na glavnih tockah, je slo vse zu grund. Namrec, ti HANtravelovci so povsod in ti zrihtajko vse prevoze do teh punktov in med drugim so odkrili tud Taman Negaro. Tako je v mestu Taman Rata v Taman negari nekaj hotelcicev, guest houseov in kupica turistov.
Po 10urnem tumbanju nisva dobila prenocisca nikjer in na sreco se naju je ob 8h zvecer usmilil en musliman, ki je sicer drzal rezervacijo za dvae osebi, ki se nista prikazali pri njemu in je imel sobo fraj! No vsaj nekaj. Zvecer sva sla na nocni safari med palmove nasade, kjer je vsa fora ta, da en model z reflektorjem sveti v gozd in slepi nocne zivali, k so od vse te lampe cist paf in preden dojamejo jih lahko kopica turistov z dzeepa se bolj napafira s fleshi fotoaparatov.
Se prej sva bila v Cameroon Highlandsih, ki so pa znani bolj kot en tak malce bolj hladen (za tukajsnje razmere pac) plac za oddih. Kar lahk tam pocnes je mal svicanja po dezevnem pragozdu, nasli smo pa tudi ala najvecjo rozo na svetu, obiskali plantaze caja in eno farmo insektov, kjer je en zaposleni insekt entuzijast iz terarijev vlacil skorpijone in neke gigantske scurke ter jih postavljal na ljudi.
Pozabila sem ze, kako se imenuje to mesto v Cameroon highlandsih, kjer sva odkrila novo kitajsko jed, k se ji rece steamboat. V bistvu dobis kislopekoco zupco na gorilniku, zraven pa se svezo zelenjavo in na koscke narezanega piscanca, govedno, lignje, meduzo, skampe, gobe, pa se kej sem spustila, kar potem vrzes v zupco in poberes ven po trej minutah in pozderas. V bistvu je neke vrste fondi brez olja. Sicer pa je hrana vec al manj namesana - indijcev in kitajcev je cel kup tule dol, tako da vec al manj jemo indijske naane z omakcami ali chicken tandoori, al pa kitajske nudle in chopsuey.
Ker me zdaj ze v iber boli desna roka (in rama, in lopatica), bom zakljucila kucanje, ceprav mava se 5 ur do nocnega bus av KL. Mislila sva it namrec iz KL v eno slonje prebezalisce, kar pa sta nama dve slovenki (ja itak, da ni potovanja brez slovencev) svetovali, da naj raj ne zavijeva tja, ker je blazno izumetniceno. Ja verjamem, je namrec v rokah HAN travel. No, kakorkoli, iz KL bova verjetno picila se na kak enodnevni izlet pol se ustavila se v melaki in nazaj v Singapur.
Toliko zaenkrat  :)


Tudi sama rada potujem in odkrivam lepote našega planeta. Po spozavanju bližnje okolice Slovenije, sva se s fantom podala v Turčijo, pred dvema letoma na Tajsko, v Malezijo in Singapur, lansko leto pa sva šest tednov preživela v Mehiki. Slovence sva vedno srečevala in očitno smo res popotniški narod.
Pošiljam vam nekaj fotk z najinih poti.

Prvi dve sta iz Turčije, zelve (2).jpg (37087 bytes) ata (2).jpg (25668 bytes)

sledi jih šest iz Azije buda (2).jpg (49353 bytes) paradice (2).jpg (35569 bytes) policaj (2).jpg (37192 bytes) sadje (2).jpg (69331 bytes) tribe (2).jpg (55500 bytes) trznica (2).jpg (65361 bytes)

in pet iz Mehike. guanajuato (2).jpg (60021 bytes) festival (2).jpg (67609 bytes) imujeres (2).jpg (73489 bytes) malban (2).jpg (41926 bytes) ohcet (2).jpg (27556 bytes)
Pozdrav in veliko užitkov pri pripravi novih oddaj in seveda pri nadaljnih poteh.
Rebeka ,Kranj


1106v.jpg (62568 bytes)  Tajska, Burma, Laos, Vietnam
S prijateljem potujeva jan 2008 v Azijo. Pot naju bo vodila iz Tajske ( BKK ) direkno v Burmo, naprej v Laos, nato Vietnam in nazaj na Tajsko...
Če nama lahko pomagate s kakšnim koristnimi nasveti bi bila zelo vesela:
Zanima naju:
1. način prevoza do Burme in kako je z vizo za Burmo, ki si jo verjetno pridobiva v BKK
2. Naprej greva v Laos. Kje se meniva za vizo, način priti do tja?
3. In še naprej v Vietnam. Isto vprašanje, kje se meniva za vizo in način priti do tja?
4. Prioriteta so nama prevozi z avtobusom ali vlakom. Slišala pa sva, da v Burmo lahko prideva le z letalom.
5. Iz Vietnama se vračava nazaj na Tajsko. Ali so vize samo časovno omejene? Ker bova nekje tudi 2 x prečkala mejo. Primer: Iz Vietnama se bova morala vračati ponovno preko Laosa ( kjer sva že prej pridobila vizo ) nazaj na Tajsko...
6. Katere tablete proti malariji priporočate?
Če imate še kašen drug nasvet ali pripročilo prosim pišite.
Hvala in lep pozdrav, Sergeja
Avtor: pero
ej jest sem bil tam pred leti.
Iz bkk sem šel v burmo z avionom, to je edin legalen način. letel sem z bagladesh airlines, ali neki takega, so imeli najcenejšo karto.
V laos greš lahko iz tajske se mi zdi, da preko enih treh mejnih prehodov, jaz sem šel na severu. Vizo za laos sem si spedenal v Bkk, za vietnam tudi.
Ker itak imaš določeno v koliko cajta lahko izkoristiš določeno vizo, to je približno 3 mesece.
Če bi jaz bil na vajinem mestu bi naredil naslednje: šel bi iz tajske v burmo. Ko bi se vrnil v bkk bi si naredil vizi za laos in vietnam. Potem pa šel na pot. Samo moraš pazit da ti ne poteče rok za vtop v vietnam, to pa je se mi zdi, da tri mesece.
če imaš kako vprašanje mi pa kar piši.
aja... pa še to... ko prečkaš mejo, ti viza poteče (edino če imaš multiple entry) Ne vem pa, če lahko dobiš vizo za laos/vietnam na meji. Pomoje da bolj ne kot ja.
Avtor: Masa
Vizo za Laos brez problema dobis na meji, za Burmo in Vietnam si moras zrihtat prej.Drugace cez vse meje lahko potujes z avtobusom, razen v Burmo moras leteti - pogley Air Asia - nizkocenovnik na tem obmocju leti iz Bangkoka v Yangoon.
Jaz antimalarikov sicer nisem jemala, lariam ne nudi povsod zascite, malarone je drag, sploh ce gres za dlje casa, doksiclyn je p cenejsi, nima toliko stranskih ucinkov, kupis ga pa lahko povsod na Tajskem.
Avtor: JorgeBen
doxyciclin (oz. vibramicin pri nas) ima en dokaj velik stranski ucinek... obcutljivost na sonce... samo OK, te stvari se da resiti... res pa je, da naj bi drugace bil zelo neproblematicen in brez stranskih ucinkov kot Lariam... ceprav, Lariam osebno kar dobro prenasam (samo po cirka 4-5 tabletah se mi pojavi nespecnost, obcasno malo cudne sanje). Lani sem sprobal Malarone in nisem imel nobenih stranskih ucinkov (vsaj vedel nisem za njih).
zato, posvetovanje z zdravnikom...
Avtor: barbara
No jst sm bla v teh krajih lansko leto pa grem letos tudi.Uglavnem v burmo legalno prides samo z letom iz bangkoka(preveri air asia lete k majo res pocen karte,sm letela iz vietneme za 50$ pa mislim da zdej leti tud v yangoon po novem), al pa direkten let.Viza za burmo obvezno prej, za laos jo dobis na meji, vietnem pa tudi prej, ker na meji je ne dobis.Zdej ce mislis it iz Tajske v Burmo, bos mogla it iz burme nazaj na tajsko pa pol naprej za laos al pa vietnam,isto vela pa tudi za laos pa vietnam, ker ni mozno priti iz laosa v vietnam ali obratno(razen seveda z letalom).Moras vedeti da tvoja viza velja samo za en vstop.Tko da ena varjanta je, da si za tajsko tukaj kupis vizo za vec vstopov, al si jih pa pol sproti kupujes.Sam pomoje je bols da si tle kupis vizo za veckraten vstop na tajsko.Uglavnem v vsakem primeru bos mogla nazaj na tajsko pa pol v naslednjo drzavo.
Drugace sm pa jst tudi jemala doxyciclin( pri nas jih dobis kot clinofug),pa ja stranski ucinek nej bi biu obcutljivost na sonce, samo medve nisva nc obcutle...aja pa se poceni so,mislim da za 60 tabletk placas ookl 10evrov.
Seveda ce te pa se kej zanima pa lahko vprasas..
lp Barbara

Janin v Vietnamu

Danes zvečer smo končno dobili vietnamske vize. Če bi jih dobili jutri zvečer, bi stale še 400 bathov manj, a bi potem izgubili en dan.
Včeraj peš od khao sana do cesarske palače 1078v.jpg (77760 bytes) 1106v.jpg (62568 bytes), potem še do ležečega bude 1146v.jpg (74533 bytes), z ladjo po kanalih, na most exciting show in thailand (par zmatranih kober, ki se jim ni ljubilo kaj dosti skakati) in potem čez reko v wat arun. Domov smo se potem zvečer kar peljali.
Potem sem hotel spat, a so me prepričali, da gremo še na en pir, a smo jih popili kar nekaj in spet nisem šel spat pred 1.30h in še dolgo nisem zaspal ker sem se preveč zbrihtal in me daje biološka ura.
Edini nimam okna in klime, ker je ravno pri meni zmanjkalo boljših sob. Imam pa bučeči ventilator.
Danes ob 8h sem bil potem kot zombi. Klasika s kombijem: floating market 1231v.jpg (59489 bytes), wood carving, otmeno kosilo, krokodilska farma in tigrovska 1261v.jpg (63350 bytes) ter slonovska 1269v.jpg (91234 bytes) predstava .

Domov ob 17h. Krvavo potrebujem spanje in načrtujem zgodnji umik – upam, da bo tokrat ratalo.
Zjutraj gremo v kambodžo z busom, ker kombiji ne smejo čez mejo.
Še najbolj zanimivo doslej je bilo kosilo prvi dan: kupil sem vrečko črvov, kobilic dveh velikosti, murne, nekakšne mini žabe in še vrsto hroščev različnih velikosti – vsega skupaj kakih 10 različnih specialitet, vse praženo, celo in neočiščeno. To smo potem skupaj zobali ob pivu in najvišjo oceno so dobili črvi.

Prva noč v bangkoku. Ura je že 2 ponoči, pa smo še vsi budni kot zajci. Z madžari smo kar v redu leteli, čeprav je bil boeing 767 že precej amortiziran.
Zici najmanjši možni, vkleščen sem bil med dva korenjaka in zjutraj sem bil vsega že precej sit. Za v mesto smo najeli minibus. Ogromno novih stolpnic - vse se čisto prehitro razvija.
Kao san je nabasan z gringosi, ki zvečer sedijo na robu pločnika, jejo s štantov in pijejo pijačo iz samopostrežb. Varuje nas kup policajev. Za vietnamsko vizo smo plačali svinjskih 55 dolarjev in jo dobimo v sredo zvečer. Na cesti sem pojedel kup sadja in potem nisem mogel rib - eno ogromno dobiš za 2 evra in so baje odlične. Pivo je sicer drago - 2 dolarja, a ga dobiš tudi za dober dolar. V četrtek zjutraj bomo verjetno odrinili proti kambodži.

Zadnja dva dni smo v glavnem potovali.
Zdaj smo v Phnom Penhu in gremo jutri v Vietnam. Zadnja dva dneva smo vstajali ob 6h (bljak!). Najprej z odličnim busom do kamboške meje  1300v.jpg (74644 bytes), nato z razsuto kanto do siem reapa. Namesto da bi prišli ob 19h, smo s sesutimi amortizerji tolkli 30km/h po razklumpani cesti in prišli opolnoči. Vse ruzake svo razporedili po tleh in sprednjih dveh sedežih in na njih so sedeli in skakali šest lipetov, ki nihče ne ve, zakaj so se peljali z nami. Recimo da sprevodniki?
Potem ves dan po ruševinah angkorja 1374v.jpg (85658 bytes) 2131v.jpg (63806 bytes) 1320v.jpg (67939 bytes), a smo videli le polovico templjev. Tiste velike glave z drevesom nismo našli. Danes zjutraj namesto z avtobusom na zarjavel ruski hidrogliser 2167v.jpg (38089 bytes) in do glavnega mesta. Šel je hitro in v reki enkrat nasedel. Phnom penh 2228v.jpg (88036 bytes) je zdaj že ves asfaltiran in poln lučk in plastike. Nismo dobili jutranjega busa in gremo v saigon jutri ob 11.30h, kar mi je bolj vseč. Popoldne so šli vsi na killing fields, jaz pa sem še urejal stvari. Baje ni bilo posebnega - samo polja, stalaža polna lobanj in drevo, kjer so ubijali.

Da ne pozabim povedati: v kompasu ti bodo zagotovili, da za 14 dni za tajsko NE POTREBUJEMO vize, a tajci žal nič ne vedo o tem. Slovenija je z velikimi črkami navedena med tistimi, ki potrebujejo vizo on arrival za 1000batov - več kot 20 eur - za vsak vstop.
V saigonu smo šli najprej na dvodnevno turo po delti mekonga. Bus do tja in nazaj je bil bolj slab, ostalo pa zanimivo: milijone ladij, barkač in čolnov, reka in kanali, veslanje 2311v.jpg (51947 bytes) in dolge vožnje z barko, jedli kačo (menda kobro) z gobami, pravi plavajoči trg  2360v.jpg (72549 bytes) (ne turistični kot v bangkoku), proizvodnja riževega papirja, rezancev, bombonov iz kokosovega mleka in še marsičesa.
Ponoči se bomo z busom prestavili v nha trang šnorklat in lovit ribe, peščene plaže, otoki in kokosove palme, potem se bomo pa dokončno odločili, kako bomo prišli do hanoija.

Vožnja z avtobusom ponoči je bila bolj bedna, zato smo se odločili, da Gremo naprej z vlaki, ki so sicer dražji, a hitrejši. Imajo sistem kot na Kitajskem: hard in soft sleeperji ter hard in soft sitterji, ki so pol cenejši.
V nha trangu so se kar potrudili: šli smo na boat trip za 6 dolarjev in so nas prišli iskat, nas peljali na 4 otoke, dvakrat smo imeli potapljanje z maskami, enkrat kosilo s celim kupom tajskih jedi, drugič pitje murvinega vina in ananasa na obročih v vodi, tretjič malico s kupom tropskega sadja, odlično glasbeno predstavo na palubi (bobnar je tolkel po dveh plastičnih kantah in zarjaveli viseči čineli) in še kaj. Na ladji je bil kup rusov in še večji kup drugih. Naslednji dan sem si za 6 dolarjev za ves dan sposodil motor in se vozil okrog templjev 2491v.jpg (82895 bytes), po poljih 4037v.jpg (65644 bytes) in šel na pokopališče 4059v.jpg (64952 bytes) ter v zaliv 4075v.jpg (69309 bytes). Večinoma smo precej opečeni.      

Smo v hanoiju. Prišli smo včeraj s spalnikom, danes smo se pa že odpravili v ha long bay. Tri ure z busom, naprej pa z ladjo med znamenitimi iz morja štrlečimi otoki.
Ladje ful spedenane za turiste v starem slogu, na ladji otmeno kosilo,na enem otoku 4164v.jpg (27667 bytes) smo obiskali postojnsko jamo 4155v.jpg (50567 bytes)   osvetljeno v vseh možnih kičastih barvah in še kaj. Vse bi bilo prav v redu, če ne bi tukaj DEŽEVALO in bilo PREKLETO MRAZ.
Zdajle odhajamo v hribe in upamo da bo vsaj dežja manj.            

Smo že v hribih in se odpravljamo na dvodnevni treking.
Ponoči smo bili spet na vlaku do kitajske meje.
Pretiranega mraza sicer ni, smo pa sredi oblaka in upamo da bomo videli tudi kakšen hrib, če že ne sonca. Ali pa vsaj čim manj dežja.

V hribih je ponoči blizu nule. Včeraj smo prišli od kitajske meje v hribe, v Sa Pa, 1600 mnv. Potem pešačili po globokem blatu in se veselili,ko smo zagledali kako luknjo v megli 4369v.jpg (86757 bytes). Čisto drugače kot na tajskem. Prespali smo v home stay pod obupno debelimi kovtri. Drugi so v bundah, jaz pa v tenki trenerki in puloverju. Danes spet po blatu in po riževih poljih in zdaj smo že nazaj v sa pa, zvečer na vlak, jutri pa ze v bangkok in domov. Glavna plemena tod okoli so črni hmongi 4345v.jpg (39046 bytes) 4420v.jpg (33698 bytes) in rdeči dao, ki ves dan letajo okoli nas in in žvrgolijo #baj for miii# in nam molijo vezene izdelke.

Včeraj je bilo kar pestro. Zvečer smo se odpeljali iz sa pa v dolino, potem pa na vlak. Trije smo se malo obirali, pa so nam pet minut pred odhodom vlaka ZAPRLI vrata na peron!!! Nič ni pomagalo in lahko smo samo še pomahali našim v vlaku. Domačinom je zadeva že znana. Povedali so, da je edina možnost, da se s taksijem odpeljemo do prve naslednje postaje. Plačali smo 25 dolarjev in vozili kot norci. Prišli smo še 15 minut pred našim vlakom in ob 05h prišli nazaj v Hanoi 4454v.jpg (77485 bytes). Naš hotel je bil še globoko zaprt in komaj smo prebudili dežurnega ter v lobiju počakali da so se sobe izpraznile.

Petjin dnevnik iz Kambodže:
Cao, Janin. Mal fotk iz kambodze, na eni je Mekong s sladkovodnimi delfini PB060436a.jpg (24098 bytes),
na drugi je zemljevid severni del in okolica BanLunga PB070505a.jpg (50731 bytes)(SV Kambodze), kjer sva vidla 3 waterfalle, jahala slona in vidla kao neki plemen in pokopališče plemena Tam Pun (Iz Ven Saia se gre po reki proti Ta Vengu) , Yak lom Lake etc… Tu se je Sine razletel z motorjem. Spala sva v Tribal hotel (5 usd soba).
Pol na eni sliki nama vodič razlaga o kavčuku zraven kavčukovca PB080530a.jpg (147345 bytes)(vidla sva tud factory…),
na četrti je Yak Lom Lake PB191153a.jpg (62359 bytes) PB191170a.jpg (56014 bytes) PB080617a.jpg (73981 bytes)(kao crater lake, da se swimmat),
na peti pokopališče PB090683a.jpg (120451 bytes)(en grob),
pol smo že na obali na enem izmed otokov v blizini Shianoukvilla PB150917a.jpg (42165 bytes) in na naslednji Sine ki enjoya PB150926a.jpg (65135 bytes),
pol spet je drug otok kjer se da spat v malih bungalowih,PB150941a.jpg (92242 bytes)
pol smo že v Angkor watu …PB191030a.jpg (115385 bytes) PB191034a.jpg (114236 bytes) PB201442a.jpg (169786 bytes) PB201451a.jpg (86647 bytes) PB201489a.jpg (68345 bytes).

Zdele če razmišljam za nazaj maš v Ban Lungu kar za počet – jahaš slona, vidš plantaže kavčukovca in tovarno, vasice, pokopališče, crater lake da o waterfallih ne govorim…menda si gres lahk gledat tud kako kopljejo neke drage kamne (gem mining – to nisva šla).

idn.bali.m.jpg (19695 bytes) tina
viza vietnam v BKK med vikendom
a mogoče kdo ve, če lahko dobiš vizo za vietnam v Bangkoku med vikendom (v enem dnevu) bodisi na ambasadi ali pa kaki TA, namreč priletim v soboto in ne bi rada zgubljala dneve v BKK..
hvala za info
PS; a je mogoče že kdo poskusil dobiti vizo ob vstopu v vietnam letališče z garantnim pismom, in če je, kako ga je dobil?
lp tina
Odgovor na: 2900 Avtor: Metod
Takole je s tem: ambasade so ambasade in te imajo strogi delovni čas in izven tega časa je praktično nemogoče tam kaj urediti... in to velja tudi za Bangkok. Zato je dobro računati na delovne dni pri urejanju viz.
Odgovor na: 2900 Avtor: Sebastjan
Vize dobis brez problema,gres na turistično agencijo,če hočes v enem dnevu,je najdrazje,tri dni pol ceneje,drugače je pa Bankok,prav uredu plac za preziveti nekaj dni
idn.bali.m.jpg (19695 bytes) Malezija
langkawiju se izogibajte,ker razen poceni alkohola tam ni nič.
bi pa vam priporočal da se raje ustavite na tajski strani in obiščite otooke koh lipe ,turatao, prav na meji z malezijo in od tam je zelo lahko priti do penanga in kl.
china town je res poceni vendar so tudi sobe v zelo slabem stanju.
cameroon highlands je ful zakon in ni take vročine kot drugod po sv aziji
Kar se tiče spanja v Kuala Lumpurju priporočam Pudu hostel, nasproti glavne avtobusne postaje, sobe so čiste, klima in poceni, dorm room je že od 12 ringitov(600 sit).
Ful priporočam hill resort Cameron highlands, ni tak vroče, hrana je odlična, ful možnosti trekingov.
idn.bali.m.jpg (19695 bytes) TAJSKA
od februarja do aprila je idealno potovati v tiste kraje ker je konec dezevne dobe in ni tako vroce.moras pa racunati na malo visje cene ker je ta cas stet kot visoka sezona.
priporocam otoke na meji z malezijo ki so v dezevni dobi za turiste nedosegljivi takrat pa po mojem mnenju eni najlepsih v jv aziji.
lp toto
ta čas je najboljši.sama sem bila tam lansko leto in prav želim si,da bi to bilo tudi naslednje leto.lepo potuj




Kot nekateri ze veste sem se povzpel na 4095 mnv, odsel v pristni dezevni pragozd in sem trenutno v brunejih. Pragozd mi je bil zelo naklonjen saj sem videl stevilne vrste opic, divlje slone, stevilne ptice, le krokodila nisem nasel, leva, kobre in tigra. Vseeno je bila avantura zanimiva.

images.jpg (3585 bytes)     Treking na mont kinabalu (glej sliko) je zelo zanimiv za povprecnega slovenca, saj je ta gora ocitno visja od nasega triglava. Starta se v narodnem parku kinabalu, zascitenem od unesca, na nadmorski visini priblizno 1800 m. Prvi dan se povzpnemo na 3100 mnv, kjer prespimo, naslednji dan zjutraj ob 2.30 pa nadaljujemo pot do vrha. Bili smo stirje v skupini: jaz, indijka in dva nizozemca (njihov najvisji hrib lez na 100 mnv). Skupina je bila tak hudo pocasna da smo namesto v stirih do petih urah prsili prvi dan na cilj v sest in pol urah. Pot proti vrhu se brez prestanka vzpenja, ob poti se spreminja narava iz dezevnega pragozda, v gozd, iz gozda v opustoseno grmicevje, sledijo se redka drevesa po tem pa se samo granit. Najlespe rastline ob poti so pitcher plants, ki lahko nosijo do 4 l vode v sebi. Nekaj teh je poleg ostalih rastlin endemicnih kakor tudi nekatere zivali in orhideje. Nad 900 mnv je polovica vseh rastlin endemicnih. Ko smo prisli na vrh smo se po dragi vecerji napotili spat. Hrana je precej draga zato ker jo nosijo vsak dan po hribu navzgor, sploh ne oporekam cenam. No naslednje jutro, ko bi skupina morala nadaljevat sta nizozemca odnehala, dobila sta namrec visinsko bolezen (driska, bolecine v trebuhu, glavoboli). Napotila sta se v dolino medtem ko sva midva z indijko pot nadaljevala. Ob 2.30 zjutraj si samo zvezde na nebu videl. Brez svetilke in podbore privezanih vrvi je pot nemogoca. In zdaj se je pricelo zares. Korak za korakom. Na taki visini se vsako pretiravanje pozna. Tisti, ki so hiteli so se precej hitro utrudili. V hitrem tempu zacnes cutit glavobole, srce pricne hitreje biti zaradi redkega zraka in odmor postane nuja. Najboljsi tempo je precej pocasen, tako kontroliras bitje srca in tudi z dihanjem nimas odvecnih problemov. Sam sem imel tezave edino z manjsim glavobolom zaradi ne aklimatizacije na taksno visino. Na vrh smo pisli se pred soncnim vzhodom. Zgoraj nas je pricakala podgana velikanka in mraz. Okoli 0 stopinj je bila temperatura, se kosti so se mi tresle ceprav sem imel na sebi majco, srajco, trenirko, telovnik in zimsko jakno. Seveda tudi rokavice in kapuco. Ko veter pihne ti nic ne pomaga. In potem vidis soncni vzhod v napol oblacnem vremenu. Prekrasno, sonce nas je malo ogrelo in potem nazaj v dolino na 1800 mnv. Pot nazaj ne bi bila nic posebnega ce ne bi celi dan dezevalo. Premoceni do totalke smo le prispeli na cilj in zatem takoj v poring, naravne vrelce, na opuscanje misic. Seveda se zdi teh 4095 mnv na papirju nic posebnega, vendar sele ko sprobas in se podas na pot se srecas s tistimi tezavami, ki jih papir ne prenese. To so obcutja, dozivetja, videnja, razgledi, itd.

Na poti sem spoznal 69 letnega kanadcana, ki se je ze dva krat povzpel na vrh in stiriktar na 3100 mnv. Tudi tokrat je odnehal na polovici. Pravi da ima 6 otrok. Prvi otrok je posvojen iz bornea, drugi je prav tako posvojen vendar iz kanade (otrok je ostal brez starsev) in zivi na japonskem, tretji je njihov in je trenutno na cipru (preko interneta si je tip zrihtal zensko iz rusije-sta na prvem zmenku), cetrta je hcerka, ki je z njim na potovanju in je locena in precej zatezena zato jo je vzel s seboj da se malo skulira. Peti otrok ima dva sina, ki sta ze narkomana in ne bo nobene koristi od njiju. Ta zadnji je peder in ima zelo prijetnega partnerja. Dobro se razumejo. Pravi da je ta zadnji se najbolj cool. Zelo prijetna druzina. Mozakar z imenom loyd je sicer predsednik privatnih hostelov po kanadi, ima tudi svojega v ontario. Pred leti je preko cerkve imigriral burmejce-begunce. Zivel je na tajskem in v burmi, kakor tudi na borneo in japonskem.
images8.jpg (5825 bytes) images2.jpg (6392 bytes) images3.jpg (4062 bytes) images4.jpg (7443 bytes) images5.jpg (3285 bytes) Sam sem svojo pot nadaljeval proti kinabatnagan reki v osrcju dezevnega pragozda. To podrocje je najbogatejse za opazovanje divljih zivali in rastlin na podrocju jv azije. Za cirka 12.000 sit smo se trije nadebudnezi odpravili na 3 dnevni treking v jungle. Zadeva zgleda tako da zgodaj zjutraj (6.00) in zvecer (17.00) iz colna opazujes zivali ob reki. Cez dan se gre na treking v jungle ali pa lovis ribe ob jezeru ali v reki. Spi se v enostavnih lesenih kolibah brez elektrike in pri odprtih vratih. Za hrano poskrbi vodic za prekinanje monotonosti pa kuharca, ki namesto da kuha raje obraca svoj jezik. Tusiras se zvecer ob bregu temno rjave reke, wc-ji pa so direkt na reki. Sprva ne ves ali bi se najprej pohcal in pol stusiral ali obratno. Kakorkoli ze smo videli kar precej zivali. Sprva opice maccao, potem proboscis opice z dolgimi nosovi, ki zivijo se samo na borneo. Za njimi smo videli silver leaf opice in na koncu se orangutane. Vmes smo na obali srecali se kolonijo slonov. Skupina je stela komaj 10 slonov od 200, koliko bi jih naj bilo na tem podrocju. Bili so ob reki in se napajali. Potem so se maknili v jungle mi pa za njimi. Nismo se jim smeli prevec priblizat saj so v malih skupinah precej neverani. Ko so se nam odaljali smo jih iskali tako da smo hodili za poteptano travo in ostanki velikanskih iztrebkov. Poleg vsega tega smo videli se razlicne vrste hornbillov, znacilno ptico za sabah in sarawak (glej sliko) in ostale vrste pric. V jungle zivijo se levi, tigri, kobre in se kaj bi se naslo. Teh zivali nazalost nismo videli saj so aktivne predvsem ponoci.

images6.jpg (3470 bytes) images1.jpg (3826 bytes) Trenutno sem v brunejih in zivljenje tukaj je precej tiho. Drzava je prepoznavna po bogatem sultanu images7.jpg (4245 bytes) in visokem zivljenskem standardu ljudi. Tukaj ni revezev za kar poskrbi sam sultan. Ljudje imajo stevilne bonitete: zelo malo casa prezivijo v sluzbah, zastonj izobrazevanje, zdrvastvena oskrba, zagotovljene penzije za vsakega drzavljana, stevilne subvencije, tudi za nakup avtomobila, itd. V drzavi je prepovedan alkohol, po 7.00 uri zvecer pa mesto zamre. Na ulicah glavnega mesta, ki steje komaj 340000 prebivalcev ni vec zive duse razen tu pa tam kaksnega tranzvezita. Kriminala tukaj sploh ni, kakor tudi ne raznih zabav, koncertov, dogodkov. Drzava je strogo muslimanska in stevilni prebivalci se danes nosijo tradicionalna oblacila. Arhitektura je zelo bogata, kar se najbolj opazi na mosejah. Sam sultan je mestu podaril najvecjo mosejo v brunejih z zlatimi kupalimi iz 24 karatnega zlata. Sultan zivi v palaci, ki je vecja od vatikana. V njej je vec kot 1700 sob, vec kot 200 wc-jev, vec kot 4000 ljudi jo lahko obisce, v garazah pa so parkirani najdrazji avtomobili na svetu. Sultan je namrec najbogatejsi clovek na svetu in je 50 odstotni lastnik naftne druzbe shell. Sultan je tipicni primer cloveka, ki ni egoist. Svoje premozenje deli s sodrzavljani. Zaveda se moci blaginje in njenih prednosti. Drzavi je prav tako podaril enega najvecjih zabaviscnih parkov na svetu, sprva ni bilo nobene vstopnine, sedaj pa je malo manj kot 1700 sit. Ljudje so zaradi tega zelo nezadovoljni, sploh se ne zavedajo kako dobro zivijo. Vstopnin v muzeje sploh ni in so brezplacni. Nekateri so izjemno dobri s sojo zbirko. Vasicam na morju (hise na kolih) je zgradil sole, bolnice, moseje, ... Skratka sultan je neverjeten, da ne govorim o tem koliko ima politicnih zaslug za razvoj brunejev. On je tisti, ki jeta 1984 osamosvojil bruneje od britancev. Svaka mu cast! Danes je bozic in razen filipincev, ki tukaj zacasno delajo, ga ne slavi nihce drug. Moj bozicni vecer tako mineva v prespani obicajni noci. Pa kaj, saj ni zadnji. Vsem vam pa za na konec se enkrat voscim vesel bozic.

Lp senad
idn.bali.m.JPG (10047 bytes) laos vietnam
Za Vietnam sem naredil viso na Dunaju.Viso ti naredijo v 1 tednu.Stane 70 eurov +stroski posiljanja potnega lista(ce ga posljes).Jaz sem naredil viso samo ze en vstop(single entrie).Velja pa samo en mesec.
V Kambodži je veliko lazje.Vse naredis na letaliscu v Phnom penhu,in to takoj po prihodu.Placas 20 dolarjev (imeti moras s sabo 3 slike)in jo imas cez 5 minut narejeno.Z Laos ne vem.
Vizo za Laos dobiš na "mostu prijateljstva" Frendship Bridge, če potuješ po kopnem ali na mednarodnem letališču v Vientienu, če potuješ po zraku. Drugače pa jo seveda lahko dobiš v vseh večjih tajskih mestih (najbrž pa tudi Vietnamskih).


idn.bali.m.JPG (10047 bytes)15.12


Hja, borneo je precej drugacen kot kopenska malezija. Nisem pricakavol da je tako razvit kar se tice turizma pa vendar sem prisel na otok v pravem letnu casu. Kamorkoli se obrenm ali grem sem edini belec. V vsakem manjsem mestu me ljudje pogledujejo in se sprasujejo kaj ta tukaj dela. Zenske se rade posmehujejo, moski pa mahajo in se derejo helo, hov a ju. Fer ju go (hallo, how are you, where are you going)? Ko pojenjejo moski glasovi, so na vrsti spet zenske izjave: i love you. Ju veri hensam, one photo plizzz (you are very handsome, may i take a photo of you). Neverjetni ljudje, vedno odprti.

Kar se tice turizma so skoraj vse atrakcije na visku turisticne razvitosti. Placas vsako najmanjso stvar. Z ladjo gres na primer na otocje, ki spada v narodni park. Placas karto in takse posebej, ko prides na otok pa se vstopnino v park. Ali pa recimo ta: v sepiloku placas 1500 sit zato da lahko gledas kako v rezervatu hranijo orangutane. Ne vem katera budala jim to pacuje, ce pa lahko gres na 3 dnevni treking po reki navzdol v jungle in placas zato 10000 sit in vidis poleg ostalih zivali se zajamceno orangutane v naravnem okolju.

Ali pa recimo v kudatu placas vstopnino 2500 sit zato da lahko gledas plemena, ki zivijo v longhouses. Prireditveno tocko placas posebej se dodoatnih 3000 sit. Madonca, kdo sploh placuje te cirkusante, ce pa je nekaj kilometrov vstran prava plemenska skupnost, ki ti vse to razkaze pristno in brez pretiravanja pa se brezplacno. V narodnem parku kinabalu, kjer je najvisja gora jv azije placas vstopnino 5000 sit, 3000 sit vodica, 200 sit zavarovanje in 500 sit dovoljenje za plezanje. Kaj vse si se ne bodo zmislili in zahtevali da se enkrat zavedno dokoncno zasitijo s tem gnarom. Prevozniki so tisti, ki poskrbijo da ti ni dolgcas. Najprej se mores pogodit za ceno, ki je fiksna (vendar ne za turiste).

Vcasih mi pride da kirega zgrabim in mu na stiri oci povem svoje, pa kaj ko nerazume anglesko. Potem, ko se napolni bus te koncno odpelje ne zeljeno tocko, ki je tocno nekje vmes med zacetno in koncno destinacijo. To pa je ponovno dodatna tezava zato ker za pot nazaj ne dobis nobenega praznega busa. Bus odpelje iz zacetne destinacije sele takrat ko je poln. Lahko se vgriznes v uho. In kaj mi preostane drugega kot da stopam. Na sreco ljudje radi pobirajo turiste, ob enem te brezplacno prepeljejeo in se dan polepsajo. Joj, joj, joj... Kaj vse bi vam lahko se napisal.

Pred nekaj dnevi sem odsel v dezevni pragozd z namenom da vidim raflesio, najvecjo rozo na svetu, ki zraste do 160 cm v sirino. Raste celih 15 mesecev da je lahko odprta komaj 8 dni. Takrat se bohoti v zivo rdeci barvi. Prava lepotica. Videl sem jo, stela je komaj 38 cm.

Nedavno nazaj sem bil na najsevernejsi tocki bornea, kjer valovi kitajskega morja nacenjajo stene otoka. Zraven je vec kot km dolga pescena plaza na kateri ni nikjer zive duse. Le senada je moc tam videt, ki se kot mali otrok mece v valove na vse mozne nacine. Celi dve uri sem se igrackal dokler me ni sonce dokoncno zapeklo in polepsalo radosti. Besede ne morejo opisat tega kraja, prevec je lepo, pristno in nedotaknjeno. Cel dan slisis samo sumenje valov, ki umirajo na pesku pod zivo zelenimi drevesi. Zadaj pa kokosove palme, hribi, nad njimi oblaki in se visje gor zarece sonce.

Po sabahu se odpravim v bruneje, za katere potrebujem vizum. Da sem ga dokoncno dobil sem se moral precej potrudit. Vse skupaj najmanj 3 dni ce imas ze vso dokumentacijo in papiroligijo urejeno. Zahtevajo namrec potrdilo o rezervaciji hotela v brunejih, kopijo letalske karte, dokazilo da imas s seboj dovolj denarja, kopijo potnega lista ker original ni dovolj, 2 fotografiji in denar za vizum. To pa se ni vse zato ker v kota kinabalu zivi veliko filipincev in indonezijcev. Kateri masovno odhajajo delat v bruneje. Zaradi tega izdajo samo 50 vizumov dnevno. Prvi dan sem valjda zamudil, drugi dan pa sem ob 4.30 zjutraj ze stal v vrsti za vizum. Cez eno uro je bilo pred konzulatom ze mravljisce azijcev. Konzulat se odpre sele ob 8.00 zjutraj, bile so to dolge ure cakanja. Vizum sem cez 3 dni koncno dobil tako da lahko planirano nadaljujem svojo pot.
Naslednjic vam napisem kaj vec o plezanju na mont kinabalu 4095m in 3 dnevnem trekingu, kjer vidis samo divljino, med drugim tudi divlje slone, kobre, krokodile in se kaj. Bomo vidli kaksne smo srece.

Lp senad


idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Burma

Jaz sem jo naredil v kathmanduju v 3 dneh in to za 15usd. Mislim da je v bangkoku cena ista. Se pravi ce imas cajt in letis na bkk..... Skoda denarja in cajta.... In to velja za vse vize jv azije.


Vizo za Myanmar si lahko urediš prek interneta. Stane 30 USD, sprejemajo pa samo kartico Visa. Zadeva baje deluje brez problemov, e-vizo dobiš v največ dveh dneh, velja pa 28 dni. Vse, kar moraš narediti v Myanmaru, je to, da se po pristanku na letališču postaviš v posebno vrsto.

Poglej na www.Visa.Gov.Mm 



Letos na začetku leta sem bil v Burmi pa sem pristal na mednarodnem letališču v Yangonu in moram odkrito priznati, da si ne morem misliti, da bi tam kje imeli kakšno okence za "internetne vize". Za informacijo, takrat v Burmi ni bilo možno nikjer najti internetnega priključka. Možno je bilo samo poslati mejl, ne pa ga tudi prejeti (E-mail service, kot to popularno imenujejo v Burmi).

Vizo dobiš najlažje v Bangkoku. Traja od enega do štirih (delovnih, ne pozabi) dni odvisno koliko se mudi in koliko je človek pripravljen plačati.


Se strinjam. Najlazje je tam in po mojem najcenejse in se malo bkk si ogledas. Priporocam najcenejso karto do bkk in potem si od tam rihtas vize in letalske karte. Ce ze moras cakat 4 dni zrihtas to na kao sarn r. In gres na kak otocek blizu bkk(samet,... )In nato v burmo. Easy



idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Malezija Singapur


Jah.. V indonezijo sva priletela samo na Javo v mesto Bandung in sva s kolegom potem z vlakom preckala cel otok do mesta Surabaya in potem na Bali, tako da ti o sami Indoneziji tesko kaj vec povem... Je pa zeeelo zanimiva zgledala z vlaka Za ceplenje bi rekel da ne potrebujes nic, se pa dodatno pozanimaj :)

Vizo pa potrebujes... Midva sva jo delala v Maleziji in sva zanjo dala okoli 8000sit, cakas pa 1 dan, zna se tudi zgoditi, da jo dobis se isti dan, ce si na veleposlanistvu zelo zgodaj.

Zivljenje ni drago, oz. Spet odvisno koliko si bos privoscil... Naceloma je poceni.. Precej cenejse kot Malezija.

Lp, Matjaz


idn.bali.m.JPG (10047 bytes) 6.12

Malezija malo drugace

Kot sem vam zadnjic obljubil, dolgujem pojasnilo o festivalu hari raya in indijskem deepavaliju. Poleg tega pa zapisem se kaj o obisku cajevih plantaz v malezijski planoti cameroon, plemenu orang asli, vzratno voznji lokalnega busa na dvopasovnici in se o cem.

Selamat hari raya! Najvecji praznik muslimanov v maleziji se pricne po koncanem ramadanu in traja 2 do 3 dni. Po nase pomeni hari raya bajram. V casu ramadana je mohamed razkril nekja koranskih sur nad angelu gabrijanu. Za to priloznost se vsi muslimani lepo in na novo oblecejo, mastijo z najboljso in najslajso hrano. Malezijski bajram ima se eno lepo lastnost in sicer mesec odprtih vrat. V casu hari raye ima vsaka druzina odprta vrata svoje hise. Takrat se zakopajo stare zamere znancev in sorodnikov. Recimo da sem sosedu preklel babico in mi je to sosed strasno zameril. V tem primeru pocakam na hari rayo, se opravicim za svoje nepremisljeno ravnanje, kepko stisnem roko in jasno pogledam v oci. Sosed sprejme moje opravicilo in spet postanema najboljsa soseda, enako kot pred zamero.

V casu hari raye malezijski muslimani povelicujejo hadze-ljudje, ki so se vrnili iz romanja v meko-sveto mesto muslimanov v savdovi arabiji. 15 dni pred pricetkom ramadana, verujejo da njihove domove obscejo umrle duse sorodnikov.

Indijski deepavali, festival luci in financno novo leto. Deepavali ima dva pomena. Ko je lord krishna se zivel je v casu svojega zivljenja ubil materinega brata, ki je takrat po umoru svojega oceta vladal drzavi. To je bilo mracno obdobje. Z umorom tega kralja je kishna (indijski bog, avatar visnue) prekinil mracno obdobje, ki je vladalo dolga leta. Danes indijci obesijo lampioncke po stanovanju in prizgejo oljne svece kot simbol na "svetlejse" zivljenje. Takrat po hindujskem prepricanju, lakshmi-boginja bogastva vstopi v njihovo stanovanje. Na tak nacin praznujejo financniki pricetek novega poslovnega leta. Drugi pomen deepavalija je povezan z ramino zmaga nad kraljem demonov, ravanom, v mesecu aipasi (rama je prav tako reinkarnacija visnua).

V nadaljevanju bom na krtako opisal obisk cameroon highlandsa, kjer je skotski raziskovalec zasadil prvi nasad caja v maleziji. Klima v planoti je glede na nadmorsko visino cca. 1500m precej ugodna saj se temperature le redko spustijo pod 15 stopinj in nikoli ne presezejo 25. V tej planoti zaradi tega uspeva tako rekoc vsaka rastlina, tudi tiste, ki niso obicajne v malezije. Tukaj je vec cajevih nasadov in vec vrst tovarn, v katerih predelujejo caj za izvoz. Najbolj znana tovarna je b.o.h., njihovi caji so popovnoma naravni brez umetnih dodatkov, razen ce gre za kaksen sadni caj pri katerih je pravi caj prisoten le v 1 ostotku, preostalih 99 odstotkov predstavlja posuseno sadje. Najboljsi caji so tisti, ki so rocno pobrani (srilanka) ostali jih pobirajo s stroji. Rocno pobrani caji so najboljsi zato ker pobiralka caja pobere samo prve tri liste caja, ki so tudi najkvalitetnejsi, medtem ko stroj pobere vec ali manj se ostale manj kvalitetne liste. Iz cajevega cveta zraste plod, ki se posadi v zemljo z dovolj vlage. Novo drevo tako raste 3 leta preden se z njega pricnejo pobirat cajevi listi.

Cameroon highlnads ni znan samo po cajevih nasadih ampak tudi po stevilnih ohidejah in hibiskusih, rastlinjakih, metuljih, cebeljih farmah, osvezujocih jungle trekingih, divljih zivali med katerimi izstopajo tigri, sloni in kobre. Najbolj prepoznaven je cameroon po primarnih prebivalcih malezijie, oran aslijih. Orang asli so prvotni prebivalci malezije, ki zivijo se danes prvoten nacin zivljenja. Delijo se v tri glavne skupine, ki se nadalje delijo v podskupine. Vsaka skupina, kakor tudi pod skupina govori svoj jezik. Zivijo v vaseh v jungli. Hise, dvignjene na kolih, so narejene iz bambusa in pokrite s plocevino. Pod hiso zivijo domace zivali. Orang asliji so umetniki v izdelovanju lesenih proizvodov. Se danes ponekod lovijo zivali s pihalniki iz bambusa. Nekaj njih dela danes na cajevih plantazih, ostali javna dela. Danes jih drzava obskrbuje z rizom in ostalimi potrebscini zato da bi prenehali z lovljenjem na zivali, stevilne zivali so na tem podrocju pred izumrtjem.

Pred nekaj dnevi sem obiskal fascinantno modro mosejo s 4 stolpi visjimi kot 140 m in so najvecji na svetu. Moseja je najvecja v maleziji in odseva svojo modro aluminijasto barvo. V njej se nahaja celo dvigalo, ki te popelje nadstropje visje. Do moseje sem potoval z loklanim busem. Bila je dvopasovnica in pred nami se je zrusilo drevo cez cesto. Le avti so lahko pod zrusenim drevesom nadaljevali voznjo. Nas sofer se je odlocil da bo raje odpeljal kaksen km vzrtano in potem zavil iz dvopasovnice na stransko cesto. "idi vun mulc in me usmerjaj da ne ruknem kirega" je sofer busa pospremil mladenica, ki je potem se usmerjal promet, da ne bi prislo do trcenja. Zanimivo.

Danes odpotujem na borneo, kjer obiscem sabah, sarawak in bruneje v kolikor dobim vizum. Namen imam povzpeti se na goro kinabalau ( nekaj nad 4000 m.n.v.), obiskat orangutane v dezevnem pragozdu, se spoprijateljit z loklanimi plemeni in prenocit v njihovem long house, snorkat na enem najlepsem koralnem grebenu, prijet morskega psa za rep in ga sunit v trebuh da me grse pogleda. Ce prezivim se javim se vsaj enkrat.

Do takrat pa lep pozdrav vsem,

Selamat jalan


idn.bali.m.JPG (10047 bytes) 01.04.
Na Tajskem sem bila tokrat ze cetrtic, ampak prvic v Andamandskem morju. Prejsnic sm pocitnice vedno prezivljala na otuku Ko Samui, ki lezi v Kitajskem morju. Ker sm se tokrat za Tajsko odlocila zadnji hip-glede na to, da sem jo ze 3x videla, tudi sklenila, da vsaj pocitniskemu delu zamenjam lokacijo. Torej; pristala sva na letaliscu Puket in prvo noc prezivela na eni izmed najbolj turisticnih obal-to je bila predzadnja noc lanskega leta. Silvestrovo pa sva hotela preziveti na tako opevanem Pi-pi islandu. In razocaranje ni bilo majhno. Saj v bistvu ne vem, kaj sm si sploh predstavljala, ampak vsekakor bolj umirjen otok, ki je znan po tem, da na njem ni prevoznih sredstev, razen koles.
Ko te trajekt pripelje s celine, te tam cakajo dolgi, ozki colni z motorji, ki neznansko ropotajo. To kali mir tega otoka. In ti colncki te potem odpeljejo do hotela, kjer si nastanjen. Saj ne morem r eci, da je bil cas prezivet na Pipiju vrzen stran, le drugac sem si ga predstavljala. Ker je bila to zadnja destinacija katero sva si rezervirala ze doma, me je malo skrbelo, kako za naprej, saj sva imela namen se na Ko Lanto in na Krabi.
Zdaj pa pride to, zakar sm ti v bistvu pisala:za potnike, ki nameravajo potovati na Tajsko neorganizirano-v lastni reziji, naj si ne rezervirajo in placajo aranzmajev ze v Sloveniji, ker tam-na licu mesta to dobis zlahka in veliko ugodneje. Tako sva tudi midva obzalovala, da sva to storila ze doma. Otok Ko Lanta je veliko mirnejsi od Pipija in ga priporocam za tiste, ki ne hrepenijo po diskotekah in temu podobnem. Krabi, kamor sva se podala v nadaljevanju poti, pa je zivahnejsi in ponuja veliko moznosti, kako preziveti dan.
Se glede prevoznih sredstev na Tajskem par besed: tisti, ki jih ne preganja cas, si lahko privoscijo cenejse prevozno sredstvo, kot je vlak. Npr:midva sva mogla pridet iz Bangkoka do severa-Chiang Maia in nazaj ter potem od tu do Puketa. Nazaj pa iz Krabija do Bangkoka,od kjer sva letela nazaj proti Evropi. Stiri vlak karte bi prisle manj kot 10 000 sit, za letalske karte pa sva odstela malo vec kot 50 000 sit. Se vedno poceni, ce je problem cas.
Lp, Moja
dejvione - 24.08.2003
Ce kdo potrebuje pomoc pri potovanju na Tajsko mu lahko pomagam.Moj bratranec zivi tam in lahko vam vse organizira.Tudi sam sem bil tam z punco in lahko vam pošljem kratek opis najinega potovanja.
Vec na   
idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Lep pozdrav!
Najprej bi rad izredno pohvalil vašo oddajo! Res mi je zelo všeč! Zdaj pa k stvari: odpravljam se v jugovzhodno Azijo (Tajska, Malezija, mogoče tudi Laos, Burma). Bil sem pri zdravniku, ki mi je proti malariji predpisal tablete Lariam. Pogovarjal sem se tudi z drugimi popotniki, ki so potovali po malaričnih področjih, in zelo veliko mi jih je reklo, da imajo te tablete zelo hude in močne stranske učinke in da naj jih nikar ne jemljem. Gledat sem šel še na Internet, kjer sem tudi našel zelo zakrbljujoče informacije... Recimo na teh dveh linkih:
Kako je s tem in kakšne izkušnje imaš ti? Kakšno zaščito proti malariji priporočaš?
Hvala vnaprej za odgovor!
Sašo Koren
Po pogovoru z več zdravniki ugotavljam, da se tudi sami ne morejo zediniti, kaj početi z malarijo. Obstajata nekako dve "šoli": tisti, ki svetujejo tablete in tisti, ki ne.
Malarijo povzroča krvni parazit, plazmodij (soroden amebi), ki ga prenašajo samice vrste komarja, imenovane anofeles. Simptomi so včasih kar precej dramatični - visoka temperatura, drgetanje, hud glavobol in splošna šibkost. K sreči obstajajo zdravila, zato nemudoma poiščite zdravniško pomoč.
Obstajata dve obliki malarije - falciparum, ki je ozdravljiva in vivax, ki vas bo spremljala vse življenje, če boste imeli srečo in se okužili z njo. Poznam človeka, ki ga "vrže" skoraj brez izjeme enkrat mesečno. Dva ali tri dni skupaj je bolan in skoraj nepremičen, sicer pa nima nobenih težav.
Proti malariji so se nekoč ščitili samo s kininom, zdaj pa so paraziti marsikje že imuni nanj, zato boste tam jemali poleg kinina še maloprim. Te tablete (prodajajo jih pod različnimi imeni - npr. Lariam) ne preprečujejo okužbe - vstopa mikroorganizma v telo, pač pa preprečujejo to, da bi se parazit v telesu razvil in razmnožil. Na Inštitutu za varovanje zdravja ali pa v območnih zavodih za zdravstveno varstvo po Sloveniji imajo natančne podatke o tem, katera zdravila so najbolj učinkovita v določenih krajih. Tam vam bodo tudi prodali (precej drago!) tablete, ki jih začnete uživati dva tedna pred odhodom, nehate pa dva tedna po povratku.
Obstajata dva tipa tablet: ene jemljete vsak dan, druge pa enkrat tedensko. Nobena zaščita pa ni sigurna. V Afriki nisem srečal nikogar, ki je preživel tam nekaj mesecev, pa še ne bi imel vsaj enega napada, čeprav so nekateri jemali oboje tablete - tedenske in mesečne. Ta zdravila imajo tudi zoprne stranske učinke - šibkost in slabo počutje, ki trajata vsakokrat po dva dni. V tem času je vsak tudi bolj občutljiv za druge bolezni, zato nekateri zdravniki zadnje čase jemanje tablet sploh odsvetujejo.
Če ste dobili napad malarije, pa v bližini ni zdravnika, bodo kot zdravilo služile iste tablete, ki jih jemljete za zaščito. Vzemite štiri tablete skupaj, čez šest ur in vsak naslednji dan pa še po dve, dokler ne pridete do zdravnika.
idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Zdravo!
Sredi avgusta se odpravljam v JV Azijo in imam vprašanje glede vizumov. Namreč iz Tajske se odpravljam v Laos, iz Laosa v Vietnam in iz Vietnam v Kambodžo in zanima me kje lahko dobim vizum na meji in kje moram iti na ambasado?
V naprej se zahvaljujem za odgovor.
Na Tajskem se boš gotovo vsaj za nekaj časa ustavil v Bangkoku in verjetno boš prespal na znameniti Kao San ulici. Poleg poceni hotelov so tam tudi vse popotnikom zanimive agencije - te ti bodo poleg vizumov uredile tudi vse potrebne vozovnice. Lahko sicer tudi sam obiščeš vse konzulate in ambasade, a plačal ne boš nič manj, čakal pa boš mnogo dlje. Priporočam ti, da vizume in karte urejaš pri agenciji, ki jo vodi kak Indijec - precej jih je, z njim se boš laže sporazumel in večja bo verjetnost, da bo res vse urejeno.
Cene vizumov se spreminjajo, a na splošno velja, da jih uredi čim prej. Za "ekspres vizo"(2 dni) boš plačal dvakrat več, kot za normalno(3-7 dni). Pri Vietnamu in Laosu so navadno najdražji(tudi do 70$) in najbolj komplicirajo. Zelo pazi, da boš pravilno navedel mesto vstopa in izstopa, sicer boš plačal še dodatno pristojbino za spremembo.
Kamboški vizum je nazadnje stal 20$ in si ga dobil na meji oz. na letališču.
idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Pozdravljeni!
S fantom se jeseni odpravljava v Indonezijo za tri tedne
Zbirava informacije o Indoneziji, kaj se splača v tem kratkem času pogledat, kateri otok, kje prenočevat, s katerimi prevoznimi sredstvi potovat in še in še.
Če imate kakršne koli informacije vas prosim, da mi jih sporočite.
Hvala in lep pozdrav!
V treh tednih si ne bosta mogla privoščiti ravno ne vem kaj. Ali nameravata v kratkem spet v te kraje? Če ne, potem bosta morda izbrala klasiko: Javo in Bali. Ostalo je odvisno od tega, kako hitra sta in koliko rada počivata.
Najkrajši program naj bo takle: Java: Jakarta, Jogjakarta (prambanan in Borobudur), vulkan Bromo; Bali: Ubud in ena od plaž - če imata rada turiste, naj bo to Kuta, sicer pa katera od bolj odmaknjenih.
Če sta hitrejša, lahko potem dodata še katerega od vzhodnejših otokov: Lombok, Sumbawa in Komodo (tu si oglejta znamenitega zmaja). Druga možnost je Sulavezi, za kaj več pa ne bosta imela časa.
Če imata dovolj denarja, si skupaj z drugimi popotniki najemita "čarter" - kombi z voznikom, ki ni pretirano drag, sicer pa bosta najbrž potovala z avtobusi. Za daljše relacije na Javi priporočam vlak.
idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Kako preživeti na Tajskem
V septembru se s prijateljico odpravljava na prvo potovanje izven Evrope. Izbrali sva si Tajsko. Zaradi studijskih obveznosti imam cas le v septembru, pa v vodicih pise, da je takrat se dezevna doba. Sedaj me pa zanima, ali je kljub temu pametno vztrajati pri Tajski ali bi bilo boljše spremeniti cilj!?
To si namreč predstavljam cisto popotniško, saj sem studentka biologije in bi rada tudi kak treking po severnem delu, ker je tam baje veliko orhidej, zanimivih zivali....
Pa se nekaj, koliko bi bilo potrebno denarja za 1 mesec!?! (brez kakega luksuza)
Vsekakor bi mi bile kakršne koli informacije o Tajski zelo dobrodošle, zato se ze vnaprej zahvaljujem za nasvet!
Deževna doba (od junija do oktobra) naj te ne skrbi preveč - sam jo imam raje, kot pa vroče spomladansko obdobje. Deževalo bo uro ali dve na dan, sicer pa klima ne bo slaba. Idealni čas za potovanje pa je vsekakor zima.
Na trekking vsekakor pojdi, ne pričakuj pa velikega števila eksotičnih živali. Orhidej boš videla veliko, a večina jih ne bo v naravi. Če nimaš kakih posebnih želja, pojdi na katerikoli trekking, ki vključuje jahanje na slonih in splavarjenje. Ponudniki te bodo napadli že na avtobusu v Chiang Mai, a se jim zahvali in se v mestu raje sprehodi okrog številnih agencij - precej boš prihranila. Ničesar ne kupuj s kartico; če pa že, potem naslednji dan preveri stanje v zanesljivi banki!
Tajska sodi med cenejše dežele - približno ceno si lahko izračunaš iz tabele, ki smo jo objavili lani septembra. Preživela boš z 200 dolarji, a s sabo jih raje vzemi vsaj 400 - večje bankovce menjajo bolje, kot manjše.
idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Za vse, ki se sprasujete glede Tajske vize posredujem informacije s strani ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije slovenskim državljanom: Viza ni potrebna. Po informacijah Veleposlaništva Kraljevine Tajske na Dunaju z dne 05.07.2002 viza za državljane RS za bivanje do 30 dni do nadaljnega ni potrebna. Novi vizni režim Kraljevine Tajske, ki bo stopil v veljavo v bližnji prihodnosti bo za slovenske državljane uvedel vizumsko obveznost. Za dodatne informacije je pristojno veleposlaništvo Kraljevine Tajske na Dunaju.
Konzulat Republike Slovenije
298/2 Silom Road, Soi 28 Bangkok
Tel: 00 66 2 234 76 37
Fax: 00 66 2 23 71 375
ga. Phatra Putipanpong, castni konzul
Veleposlaništvo Kraljevine Tajske
Cottagegasse 48 A-1180 Dunaj
Tel: 00 43 1 478-27-97
Fax: 00 43 1 478-29-07
Elektronska pošta:
Nj. Eksc. gospod Sorayouth Prompoj, veleposlanik
Izgleda, da na Konzulatu Kraljevine Tajske postavljajo neka svoja pravila glede viz. Meni so npr. ko sem decembra potovala na Tajsko dejali, da sem lahko brez vize do 28 dni. Ko sem se pozanimala se na Dunaju in na Tajskem
ministrstvu za zunanje zadeve, pa so mi povedali, da sem lahko na Tajskem 30 dni brez vize, ce pa ostanem se maksimalno 3 dni vec placam na letaliscu "overstay" 200 bt/dan. No in ko sem 33 dan odhajala domov in zelela placat ta "overstay" mi je carinik prijazno dejal: "Let it be for the first time. Come again- but next time you pay".
Svetujem, da se za verodostojne informacije obrnete na MZZ Slovenije, MZZ Tajske ali na zgoraj navedena naslova.
Popotniski pozdrav
 Med informacijami kako do vize lahko objaviš naslednji podatek o kraljevini Tajski:
 29. decembra 2002 so tajske oblasti ukinile boniteto "visa on arrival" mnogim državam, med drugim tudi Sloveniji. Sedaj je torej potrebno pridobiti vizo pred prihodom v državo. Če tega iz razumljivih razlogov ne veš (npr. potovanje si pričel še pred tem datumom, obiščeš sosednje države in se vračaš preko Tajske) te gladko zavrnejo oz. deportirajo iz države, z nekoliko "sreče" pa še zadržujejo v priporu.
 LP Malan
 Rad bi vas obvestil, da je vsa ta silna dejavnost okoli vize za Kraljevino Tajsko eno veliko nakladanje Konzulata Kraljevine Tajske v Ljubljani. Nihce drug na svetu ne zahteva vize za vstop v Tajsko. Tako lahko na straneh Ministrstva za zunanje zadeve Kraljevine Tajske ( najdete seznam drzav, ki za vstop v njihovo drzavo ne potrebujejo vizuma. Med njimi je tudi nasa Slovenija. Tak seznam ima tudi njihova mejna policija ( Tudi ce boste poiskali page njihovih ambasad boste prisli do podobnih odgovorov.
 Da pa ne bodo moje besede samo natolcevanje, lahko prispevam svojo izkusnjo. V Kraljevino Tajsko sem vstopil na letaliscu Bangkok 14. junija letos in izstopil 18. junija letos in NIHCE me ni povprasal po kaksni vizi ali pa me zadrzal na meji vec kot je to potrebno pri normalni mejni kontroli. Vso stvar sem ponovil tudi 17. julija, tako da zagotovo v prvem primeru ne morem govoriti o naklucju.
 Sicer pa se boste o tem ali boste nabavili omenjeno nalepkico (domnevam, da je nalepkica) odlocali sami. Meni se je zdelo neumno, da bi placal 7.000 SIT (dva vstopa) + denar za fotke za nekaj kar mi ni potrebno...
 Lep pozdrav,  Bartolo
Hvala za informacije. Podatke o vizumih najdeš tudi na spletni strani  in v popotniškem priročniku, a režimi vizumov se spreminjajo – ponekod jih ukinjajo, drugod pa na novo uvajajo, zato bom zelo vesel, če mi boste poslali nove informacije, da lahko to preberejo tudi vsi drugi. Če kdo opazi med podatki kakšno napako, ga prosim, da mi to čimprej javi.
idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Pozdravljeni!
Februarja potujem v lastni režiji v Vietnam,ustavim pa se v Bangkoku tri dni.Prosim vas,če mi lahko sporočite naslov kakšnega ugodnega poceni in še kar solidnega hotela oz.prenočišča.
Lep pozdrav
Bangkok je ena od popotniških Mek in povpraševanje po hotelih, restavracijah, vozovnicah in izletih je ogromno. Tudi ponudba je velika, zato primernega prenočišča ne bo težko najti. Zaradi istega vzroka pa bodo tudi najcenejša prenočišča nekaj dražja kot v manj turističnih krajih. Najbolje bo, če pogledaš v bližini železniške postaje, ali pa na znameniti ulici Kao San, kjer ti bodo tudi najbolj ugodno uredili vizume, letalske vozovnice in krajše vodene izlete. Preden se za kaj odločiš, najprej vprašaj še pri konkurenci in pri drugih popotnikih. O vsaki ceni se da še razpravljati.

idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Nena
5.7.04 - 10:13
kolikor vem, se v Myanmar (Burmo)še vedno ne da priti po kopnem - žal! Sama sem bila tam lani in sem letela in BKK, povratno karto sem kupila tam za cca.36ooo SIT, kasneje sem izvedela, da lahko letiš tudi iz Chang-Mai.ja do MAndalaya in da je nekoliko cenejše. Tudi vizum sem kupila v isti agenciji kot let. karto, mislim, da bi se lahko bolj spogajala, a sem bila še bolj "nova" in se nisem dovolj znašla. Ponudb je veliko, najboljša družba je TAI, nekateri odsvetujejo let s Burmanskimi let.družbami, a mislim, da je to spet bolj tisto "sem slišal, da ...". Poiskusi!
V Burmi sem bila okoli 20 dni - najdalj si lahko 28 dni (veljavnost vizuma); bila sem v Yangoonu (swedagon)Mandalay in okolica (Anarapura, ...) Bagan z okolico (najemi kolo in preišči vse najbolj skrite kotičke), Inle lake, Kalaw (treking -splača se najmanj za tri dni, lahko tudi več -to mi je bilo najbolj všeč), ...Pathein - do morja nisva prišla, saj je bil problem trajekt, ki vozi čez reko - mostov skoraj ni in zato ti pšrevozi vzamejo ogromno časa. Bilasem tudi 14 dni naTajskem -najprej med čakanjem na vizum - Chang MAi, Cgang rai... in okolica, na koncu pa naotoku TAO - zelo low budget, temu primerno tudi odmaknjenost v eni čuidoviti laguni (JV otoka), kjer žal ni bilo elektrike - žal zaradi nočne vročine brez ventilatorjev, sicer pa prvinsko!
Datum: 11.7.04
prehod meje med tajsko in burmo je mogoc vendar ne zmeraj(odvisno od trenutne politicne situacije med drzavama) tako da je najboljse kar z letalom.cena z taksami vred lani v takem casu je bila 110usd(chiang mai/mandalay).po mojem bkk yangon ne bi smela biti bistveno drazja(preveri bangladesh airlines).
glede tajske pa mislim da po burmi kar na jug do kamor lahko prides zelo poceni..25usd z air asia.
(rezervacije in placila mozna samo prek interneta).


idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Bali

Brane Merhar,

Zdravo !!

Ob gledanju ene izmed tvojih zadnjih oddaj sem se odločil, da ti nekaj več napišem o Baliju, kar bo gotovo zanimalo vse bodoče popotnike in tudi ostale turiste, ki se odpravljajo v ta predel JV Azije. Naj samo na kratko predstavim svojo zgodbo!!

Torej, pred petimi leti smo se štirje študentje geologije odločili, da pred dokončanjem študija odpotujemo v JV Azijo (od Tajske do Lomboka in preko Singapurja domov) in si prvenstveno ogledamo nekaj najbolj znamenitih vulkanov v tem delu sveta.(Krakatau,Bromo, Rinjani…). Zaradi srečnega naključja na Baliju se je naše tri mesečno popotovanje podaljšalo na slabega pol leta. Tam sem namreč spoznal dekle, s pomočjo katerega sem videl Bali z drugačnimi očmi kot ostali popotniki in turisti. Tako zadnjih pet let večji del prostega časa izkoristim za obisk tega otoka (zadnjič sem bil tam preko novega leta).

Zakaj ti pravzaprav pišem!!

Punca- Ayu Ari Astuti, ki se je že takrat ukvarjala z urejanjem dokumentov za tujce (kar je omogočilo našo kar dolgo prekoračitev vise brez pretirano visoke denarne kazni), se je odločila, da popotnikom in turistom kot prva prikaže svoj otok nekoliko drugače (ideja o kateri je že dolgo sanjala in jo, tudi na moje prigovarjanje, postopoma začenjala uresničevati). Po naše bi se temu reklo kmečki turizem- če pa prevedeš na tropske razmere, pomeni to ogled prvotnega Balija v njeni rojstni vasi, kjer ne poznajo tujih obiskovalcev in bolj ali manj ne govorijo angleško. Z malo sreče si lahko prisoten tudi na kakšnem obredu, ki so sestavni del vaškega življenja (s prijatelji smo bili kot glavni gostje na znanem »brušenju zob« 18 letne punce in njenega brata, sama sva obiskala kar nekaj porok njenih sorodnikov…). Sestavni del obiska je tudi lahkotnejši (ali pa tudi ne) tracking preko zelenih riževih polj in skozi džunglo do nekoliko večjega slapu. Na poti pa svobodno trganje čilija in tropskih sadežev, tudi takšnih, ki jih na krožnikih restavracij ne dobiš. Seveda je tudi hrana v času obiska sila preprosta in pretežno enaka kot za ostale vaščane (res pa prav vsaka stvar ne tekne-saj poznaš durian).

»Pobeg« iz noro žurerske Kute in ostalih obmorskih turističnih mestec v hribovito notranjost Balija k ljudem, ki živijo povsem običajno kmečko življenje in z malo sreče ogled njihovih običajev, se je že meni zdel enkraten in sproščujoč ter popolnoma drugačen kot preostal Bali. Mirno prebujajoče jutro na vasi z vzhajajočim soncem pa je tako in tako povsod po svetu lepo.

Pišem ti, ker je vas obiskalo že kar nekaj ljudi iz Slovenije (popotniki in malo manj popotniki) in večina njih je bila očarana ter polna vtisov. Mislim, da bi bil ta kontrast med peščenimi plažami turističnega Balija in umirjenim vsakdanjim življenjem Hindujcev videti vznemirljiv tudi za vse obiskovalce tvojih spletnih strani, ki se odpravljajo v ta konec sveta. Ker to pismo ni najbolj primerno za tvoje rubrike lahko naslednjič zapišem nekaj o svojih vtisih iz Balija in dam več informacij za obiskovalce tvoje spletne strani o ogledu vasi in kontaktih –zadeva se šele razvija, zato poteka vse bolj na osebnih stikih (gotovo prednost!!).

Hvala za tvoj odgovor in lep pozdrav!!

prilagam še nekaj fotografij iz   trackinga!!!
Brane Merhar, Ljubljana Tel: 031372053

 <pred odhodom.JPG (72836 bytes)<pred odhodom.jpg>>  <skozi rizeva polja.JPG (92835 bytes)<skozi rizeva polja.jpg>> 

<Terase.JPG (94919 bytes)<Terase.jpg>>   <postanek pred dzunglo.JPG (83501 bytes)<postanek pred dzunglo.jpg>> 

<v dzungli.JPG (107639 bytes)<v dzungli.jpg>>  <<Slap.jpg>>  <nazaj v vas.JPG (86907 bytes)<nazaj v vas.jpg>>  <na obisku.JPG (53024 bytes)<na obisku.jpg>>


od S Tajske do Sumatre

> pozdravljen,
>> po dogovoru sem pripravil nekaj slik s kratkimi komentarji in linkom, ki
> vodi vse obiskovalce na moj homepage, kjer si lahko ogledajo se vec slik
iz> JV azije in preberejo kaj v zvezi s samim potovanjem
> pripravil sem tudi kratek opis
> popotovanja po aziji s slikami. v kolikor ti bo zadeva vsec te prosim da
> objavis vse kar na tvoji strani. upam da bo zadeva pritegnila se vec
> obiskovalcev na vaso stran s kanckom moje pomoci. Z moje strani vodi link
> neposredno na stran, na kateri so se
ostale> slike. sami se odlocite kateri link boste objavili.
SL.1(120): 120small.jpg (18192 bytes) Tajska kmetica med  obdelovanjem polj

SL.2(121): 121small.jpg (17070 bytes) Železniška povezave z burmo, ki je speljana tudi čez most na reki Kwai

SL.3(005): 005small.jpg (10747 bytes) Naselje plemena Karen globoki v jungli

SL.4(006): 006small.jpg (18499 bytes) Pri plemenih doma
SL.5(010): 010small.jpg (17622 bytes) Tudi skuhali so nam nekaj. Riza z banano  zavita in skuhana v  banoanovih listih

SL.6(012): 012small.jpg (28809 bytes) Da smo lahko prisli do plemen smo morali takole preckati reke
SL.7(015): 015small.jpg (22302 bytes) Punce so potrebovale pomoc

SL.8(020): 020small.jpg (15977 bytes) Spali smo kar na tleh v bambusovi> baraki samo za goste
SL.9(035): 035small.jpg (21976 bytes) Burmanski begunki

SL.10(131): 131small.jpg (20703 bytes) Visok kanjon na S Tajske
SL.11(201): 1201small.jpg (21561 bytes) Pogled na rizeva polja

SL.12(014): 014small.jpg (8969 bytes) Koh Samui z vrha
SL.13(004): 1CNV000014.jpg (8605 bytes) Malezija in njene lepote

SL.14(007): 1CNV000017.jpg (7408 bytes) Riba velikanka
SL.15(010): 1CNV000010.jpg (7804 bytes) Tropske zivo pisane ribe

SL.16(011): 1CNV000011.jpg (10831 bytes) Korale najrazlicnejsih barv



idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Luka Batistič

Vožnja na Baliju

Če ima kdo pomanjkanje adrenalina, naj pride na Bali, si sposodi avto in se gre malo vozit. Prva stvar je, da vozijo na levi (načeloma, ni nujno), kar je ze samo po sebi malo čudno, ampak se človek kar navadi. Problem je v tem, da tukaj ni cestnih pravil (vsaj uradnih se nihče ne drži). Glavni moto je: nihče te ne sme prehiteti. Če koga prehitiš, izgubi živce in divja za tabo, dokler ne doseže svojega. Glede na to, da tudi moja vožnja spada v podobno kategorijo, sem se kar hitro vključil. Druga stvar je gneča. Neverjetna gneča. Motorji prihajajo iz vseh možnih smeri in se več (jih je približno 10 na en avto), tovornjaki so lastniki ceste in te brez problema zrinejo iz nje (se navadiš). Krave, psi, mačke ležijo sredi ceste in jih prav malo briga, da se pac ti pelješ cez njihovo dvorišče. Isto je z otroki.


idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Andreja Jernejčič

Tajska (Ching Mai)

Na treking med plemena sem se odpravila kljub temu, da je prej tri dni deževalo (čeprav nisem bila v času monsuna). Ko sem vodiča vprašala, že ne vem katerič, ali bom res lahko hodila v navadnih športnih copatah (supergah), je z nasmehom potrdil in pokazal na njegovo obutev: opanke.

Hodili smo zelo dolgo, več kot osem ur že prvi dan, da bi si lahko poleg zanimivih različnih vasi gorskih plemen ogledali tudi nasade opija in ga poskusili. Tako visoko policisti ne pridejo in zato so poskušine tako visoke varne, je zatrjeval vodič.

Predzadnji dan: Ozko blatno pot je zamenjal neprehoden gozd, nato pa nekaj metrov hoje po izredno ozki blatni stezici, pod njo pa tako strm prepad, da je vid jemalo. No, ko smo to prebrodili – skupina osmih popotnikov -, nas je vodič poučeval o bujnem rastju, zanimivih živalih. V džungli je rastje izredno veliko, tako so rože božičnice presegale meter ali dva.

Ko smo se spuščali po naslednji strmi drseči dolini, ko sem že bila na čelu četice, sem zaslišala krike za mano.

"Pazi, pazi, odmakni se, pazi!!!!"

Telo sem pomaknila k zemlji za hrbtom in v tistem trenutku se je na mesto, kjer sem stala, odbila mogočna skala in za njo še nekaj manjših.

"Je vse ok?" je vprašal prestrašen vodič.

"Ja", sem dejala, verjetno še vsa v šolku.

Ko smo hodili po strmini, se je zadnjemu fantu v koloni udrlo in sprožil plaz kamenja in največje bi me, če se ne bi odmaknila, verjetno zdrobila. Fant si je pri tem poškodoval nogo. Tokrat se naš ves čas nasmejani vodič ni dobro izkazal, saj ni imel nobene prve pomoči. Ves čas je namreč nosil - poleg kratkih hlač in opank - samo kitaro. Poškodovanemu fantu so obvezali nogo in mu pri nadalnji hoji, ki je potekala zato veliko počasneje, pomagali. Zadnji del poti so nam olajšali sloni. Jahanje slonov ni nič prijetno, vendar so to izredno stabilne živali. Ko smo se spuščali po blatni strmini, sem že videla, kako se bomo prevrnili v prepad. Pa se to ni zgodilo.

Prespali smo v leseni kolibi ob reki, kjer me je zjutraj prebudil jok mladih psičkov, ki so imeli pasji brlok pod mojo glavo. Zunaj so v kopanju uživali sloni, svoje spominke so prodajala dekleta iz plemena Akha, ki so bila oblečene v njihove iz srebrna okrašena oblačila. Domačini pa so nam iz bambusa med našim zajtrkom spletli dva splava, s katerima smo se spustili po deroči vodi in srečno prispeli do vasi, bližje civilizaciji.

Andreja Jernejčič


idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Andreja Jernejčič

Malezija Navidezna tolerantnost

 Malezija je ena izmed najmodernejših in najbogatejših držav jugovzhodne Azije, posledično tudi ena najdražjih. Poleg raznolikosti v naravnem bogastva ima tudi zelo pestro pisano prebivalstvo.

Najštevilčnejši so Malajci, ki predstavljajo približno polovico prebivalstva, Kitajci tretjino, sledijo Indijci in številne druge etnične skupine, zlasti plemenska ljudstva na severu Bornea. Čeprav je navzven videti, da vse rase živijo složno in prijateljsko, pa le nekaj pogovorov enkrat z Malajci, drugič z Kitajci pokažejo pravi obraz. In ta je drugačen od tistega, ki ga želi predstaviti in vzpostaviti malezijska vlada. Med različnimi rasami in religijami le na videz vlada harmonija, saj v resnici obstajajo gospodarske, politična in verska trenja.

In kako se razumete, sprašujem najprej hotelskega prijatelja Cletusa:

"Kot Malajec se ne oziram, kaj delajo drugi. Spoštujem jih, vendar se ne vtikam v njihove stvari, niti me ne zanimajo, prav tako ne zahajam v kitajsko četrt, tako, da me Kitajci ne motijo," mi je razložil že drugič, ker mu nisem najbolj verjela.

Potem sem po naključju srečala prijaznega in zgovornega, predvsem pa zelo razgledanega Kitajca. Najprej je ovinkaril, da se držijo svojih četrti in ga drugi ne motijo. Po večurnem klepetu se mu je razvnel jezik:

"Država daje prednost Malajcem, nas Kitajce pa omejuje, ker smo sposobnejši in se boji naše moči. Vendar to v javnosti ne smemo govoriti, takoj pristanemo v zaporu."

"Kako to, da ste si upali povedati meni?" sem radovedna.

"Vi ste le obiskovalka, pravite, da odhajate in mi ne morete škodovati," mi razloži. Govoriva še o šolanju njegovih otrok, ki je, ker so Kitajci, dražje kot izobraževanje Malajcev, pa tudi o tem, kako jih država omejuje, vendar se ne da in skuša čim več zaslužiti, saj le čim boljša izobrazba otrokom lahko prinese lepše življenje, kot je njegovo.

"Tudi demokracija je le bolj napisana. Svoboda tiska ne velja, saj je vsaka novinarjeva beseda pod budnim nadzorom oblasti," mi razlaga, ko govoriva o novinarjih.

Posledica etnične raznolikosti so tudi številni prazniki in slikovita praznovanja. Novo leto tako slavijo kar nekajkrat na leto: kristjani ga slavijo prvega januarja, malajsko-islamska večina konec januarja, Kitajci pa se predajajo bučnim in pisanim novoletnim slavnostim najpogosteje februarja. Nekatere hindujske sekte proslavljajo novo leto marca, druge aprila ali maja. Kot je dejal moj zgovorni Kitajec, glavne praznike vsi praznujejo od vseh in to pomeni, da imajo na leto veliko prostih dni: “Seveda s tem niso zadovoljni šefi in se nenehno jezijo, saj pravijo, da imamo preveč praznikov.”

Andreja Jernejčič

idn.bali.m.JPG (10047 bytes)
Odisejada na Burmanskih cestah

 Na glavni avtobusni postaji v Yangonu, ki se po velikosti lahko primerja z Ljubljansko po urejenosti pa ji služi za vzgled lahko zmerno urejena farma plemenskih bikov v Hrašah, sva s punco čakala na avtobus.

Bila sva nekoliko pozna, zato sva s težavo dobila dva sedeža za tri dolarje. Najhujše naju je šele čakalo. Šestnajst ur vožnje do gorske vasice Kalau. Kot se za Burmo in njene ceste spodobi vožnja ni potekala ravno gladko. Pripeljala sva se do Meiktile, križišča cest, ki vodijo na sever, vzhod ali zahod države. Okrog štirih zjutraj je v mestu že vrvelo od življenja, le midva utrujena nekako nisva spada v to idilo.

- Hello mister bus, super bus do Kalau, veri čip, zelo poceni ... Mister baj a ticket? je tulilo in se za posel borilo vsaj deset posrednikov. Bila sva edina belca.

- Počakajte malo, samo malo ... sem napol zaspan brundal.

- No, no ... poceni karta, super bus... nič počakati..

- Samo malo, we are very tired ... zelo sva utrujena, prosim.

- My bus ... najboljši, look ticket ... so se še bolj izdatno prepirali med seboj….

Končno sva se vkrcala v najbližjo lokalno mrcino, ki nas bo odpeljala do gorske vasice Kalau ... Avtobusi imajo prav neverjetna imena, recimo: Tiger Head Express, Tigrova glava express, Dragon Express, Zmaj express itd.

Predpotopna zverina Kitajskega izvora je odpeljala s polurno zamudo. Avtobus je bil dodobra zdelan, tako kot se za Burmo tudi spodobi. Leto izdelave je gravitiralo v leto 1950, temu primerni so bili sedeži – pardon klopi. Moja klop je bila le naslonjena na nosilce, da je vsakič, ko smo zapeljali v luknjo skupaj z desko odskočila. Tudi in ostalo udobje je bilo res na vrhuncu.

Vozniku pa se seveda ni nikamor mudilo. Vozil je dostojanstveno, s postankom ob vsaki kolibi in z daljšim sproščanjem v vsaki manjši vasi. Na koga ali kaj smo čakali mi ni bilo jasno.

Ko je zverina ponovno zagrizla v hrib se je šele dogajalo. Avtobus se je zibal in ril med luknjami. Vedno znova se je vkrcalo nekaj sopotnikov, drugi so izstopali, skratka ritual se je ponavljal vsaj pet ... morda šest ur. Za dekoracijo so lokalni moški čez okna pljuvali redečo slino in z veliko vneme žvečili bitlove oreščke s tobakom.

 In še drugo potovanje po cesti v Mandalaj….

Že ob vstopu v avtobus sem se butnil v glavo, da so se mi pokazale vse zvezde. Slaba karma… Sedeli smo na zadnjem koncu avtobusa, o klimi ne duha in sluha. Še huje, tudi sprednja vrata se niso zares zaprla. Iz zadnjega dela, kjer sta sedela Petra in Igor je bilo čutiti vročino in pregrevanje motorja. Preko ventilatorja nad glavo in iz odprtih sprednjih vrat nas je dušil prah pomešan z izpušnimi plini.

Nenehna narkoza izpušnih plinov, mi je dušila pljuča, avtobus se je prebijal po ozki cesti in se srečeval s kamioni nevarno ob prepadu. Avtobus je poskakoval iz luknje v luknjo, ko je nekaj dokončno počilo. Ura je bila okrog dve ponoči. Slaba karma in še slabše ceste in rezultat - zlomljen nosilec zadnjega kolesa.

Ampak Burmanci se ne vdajo brez boja. Nič ni tako hudo pokvarjeno, da se ne bi dalo pokrpati. Mojstri improvizacije so se zbrali ob kolesu in se z lučjo lotili posvetovanja. Nekaj ljudi se je spravilo k delu, brez varilnega aparata in pravega orodja so zadevo popravili v dveh urah.

Posebna dogodivščino pa smo doživeli – ja že spet! – le kje drugje kot na cesti.

Lonely planet priporoča ogled slapov Anisakan. Kompleks petih slapov je precej zanimiv, še bolj zanimiva pa je bila hoja v tropski kotel, skoraj navpično do vznožja prvega slapu.

Do tja smo imeli pol ure vožnje. Postavili smo se na postajo od koder Willisovi džipi iz II. svetovne vojne vozijo na obrobje mesta. V džip ki je na prvi pogled podoben Ladi Nivi, se v normalnih okoliščinah lahko spravi pet ljudi. Ne pa tudi v Burmi. Skoraj nismo mogli verjeti, ko so novi in novi sopotniki lezli v in za avto. Na koncu se nas je odpeljalo 19 (devetnajst!!), pa še dva žakla so vrgli na motorni pokrov. In smo šli do slapov. Lepo počasi, dostojanstveno, s hitrostjo filozofskih kolesarjev, kot se za Burmo spodobi!

Sicer pa smo na Burmanskih cestah srečevali smo vsa mogoča in napol-mogoča prevozna sredstva: od predpotopnih avtobusov, kamionov iz druge svetovne vojne, troosnih vlačilcev, multikultivatorjev, do traktorjev, mini kombijev, podrtij s tremi kolesi, japonskih ponaredkov Toyot. Vrhunec motorizirane parade pa predstavljajo najnovejši Toyotini terenci - Land Criserji.

Vendar to še ni vse: na cestah so bili tudi kolesarji, pešci, razne vprege, psi...

Zgodilo se nam je celo, da smo sredi štiripasovne avtoceste skoraj povozilo prasca in videli dva psa, ki se parita. Na koncu nas niti ni več presenetil prizor, ko je naložen kamion ustavil sredi ceste, voznik in sopotnik pa sta mirno zaspita pod njim

Matej Špenko

idn.bali.m.JPG (10047 bytes)
Samuel Mirčetić – SAMI

Enega lepega jutra v Laosu

Pred leti sem na popotovanju po tej lepi, zeleni in romantični deželi po naključju spoznal eno zelo simpatično domačinko, katera je pozneje postala moje dekle in moj razlog za ponovne obiske njene očarljive dežele. Nekaj ur vožnje severno od glavnega mesta Vientiane leži njen kraj, mestece Vang Vieng, obdan s prelepo okolico. Tukaj se je čas ustavil. Apnenčasti hribčki, oviti v jutranje meglice in zelena riževa polja se lesketajo v jutranjem soncu, ki se dviga in postopoma krajša sence, ki jih hribi mečejo prek mesteca in živahne tržnice v središču. Stojnice se šibijo pod ponudbo pridelkov in že pripravljene hrane, ki jo sproti kuhajo nasmejane ženice izza pultov.

Dekle se je prebudilo že zelo zgodaj, vstalo iz najine tople postelje ter se odpravilo na tržnico po zajtrk, tako kot ponavadi. Zakaj bi kuhal doma, če pa na tržnici dobiš praktično vso hrano že pripravljeno ?

Ker rek "rana ura, zlata ura" ni ravno moj stil, sem raje še malo podremal. Čez nekaj časa se je deklina nasmejana vrnila s skodelo omake ter pleteno bambusovo posodico, polno "lepljivega" riža (t.i. sticky rice ). V trenutku sem bil pokonci, saj me je vonj hrane predramil. V Laosu in na Tajskem se tak riž je z roko. Vsedla sva se na tla, delala majhne kepice iz riža ter jih namočila v začinjeno omako, v kateri sva občasno zagrabila še kakšen košček mesa. Hrana je bila še vroča in nama res teknila, saj sva si smeje kar oblizovala prste. Le meso se mi je zdelo malenkost žilavo. Je pa bilo okusno, zato sva kar tekmovala, kdo bo hitreje vso stvar pojedel. Bila sva kakor dva navihana otročiča, nasmejana in zbadajoča en drugega.

Tako je ostal še edini večji kos mesa v omaki, katerega sem se namenil vzeti. Nakar mi dekle skorajda vzklikne: "Ne! Tega ne jesti! To je glava.". Začudeno sem jo pogledal, češ, kakšna glava neki. Skodelo sem vzel v roke ter jo malo nagnil, tako da je omaka stekla na eno stran, tisti kos mesa pa pokukal na plano. Na moje veliko presenečenje me je iz tiste skodele res gledala glava - podgane ! Prava pravcata podganja glava, pa še ostre zobe sem čisto razločno videl. Tisto, kar sem prej mislil, da je verjetno kakšen kos zelenjave, pa je bil podganji rep ! Zdaj sem vedel, zakaj se mi je prej zdelo meso nekam žilavo. Nasmejal sem se sam sebi, dekle pa me je gledalo, kaj neki se toliko čudim. Vsak dan je za zajtrk prinesla kaj drugega, danes pa je na vrsti bil pač podganji golaž. Za njene pojme nič posebnega, "riba ka riba" bi rekli Dalmatinci.

Ja, nimaš kaj, drugi kraji - drugi običaji. Podgano so verjetno prejšnji dan ulovili na bližnjem riževem polju. Sicer pa, če dobro pomislim, tista podgana niti ni bila tako slaba... ;-)

lp, Sami

idn.bali.m.JPG (10047 bytes)

Okradeni na avtobusu

Bojan Sturm

Po več dnevih zadrževanja v glavnem mestu Laosa Vientinne, sem končno dobil vizo za povratek na Tajsko. Tako sva se s prijateljico Anne iz Amsterdama, ki sem jo spoznal par dni prej skupaj odpravila proti Bangkoku in naprej proti jugu Tajske, natančneje mestu Crabi.

Po polnočni vožnji v kombiju sva prispela okoli treh ponoči v Bangkok in sicer na skrajni rob mesta, kjer naju je kombi odložil. Po razmisleku kaj naj storiva, sva se odločila, da vzameva taxi in se odpeljeva do Kao Sun Road, središče popotnikov v glavnem mestu Tajske prestolnice. Ko sva prispela tja malo pred peto zjutraj sva se preprosto pridružila popotnikom, ki so sedeli na ulici in klepetali med seboj. Ker sva se namreč že zvečer odpravljala naprej, nisva najela sobe v hotelu in sva bila tako prisiljena nekako preživeti dan z vso prtljago ob naju. No, kasneje sva jo lahko čez dan brezplačno pustila v Mednarodnem centru za popotnike.

Torej pridružila sva se ostalim na ulici in se zapletla v pogovor z Portugalcem, ki je že par let potoval po svetu. Pogovarjali smo se o tem na kakšen način je najceneje potovati po Tajski. Sam je vztrajal, da vedno vzame uradne vladne avtobuse z avtobusne postaje. Sam sem protestiral, da je cenejše in tudi veliko priročneje, če vzameš prevoz v eni izmed turističnih agencij na Kao Sun Roadu, ker te peljejo izpred agencije in ti torej ni potrebno na avtobusno postajo in še cene so dokaj kunkurenčne plus to, da so boljši avtobusi. Sam je dejal, da je to sicer vse res, vendar pri tem reskiraš, da te na avtobusu okradejo oz. ti pregledajo prtljago. Sam nisem poznal nobenega takega primera in tudi tega svarila nisem prav resno vzel.

Tako sva z Anne po preživetem dnevu v Bangkoku zvečer odpravila proti Crabiju, karto za avtobus pa sva kupila v agenciji, ki jo je ponujala po najnižji ceni. Torej sva uporabila najlažjo varianto…

Avtobus proti jugu Tajske ni bil poln, tako, da sva z Anne dobila celo vsak dva sedeža in se čim udobneje namestila za celonočno vožnjo proti Crabiju, kamor naj bi prispeli okoli enajste ure dopoldne. Spomnim se, da kar nekaj časa nisem mogel zaspati, ker je bila klima izjemno ohladila avtobus in me je pošteno zeblo, vendarle sem okoli druge ponoči le padel v spanec. Denar in ostale dokumente sem imel v moji potovalni torbici za okoli pasu, ki je bila v večji torbi pod mojim sedežem v avtobusu. Prav ta dan sem namreč torbico za okoli pasu snel z le-tega, ker je bilo čez dan strašansko vroče in me je motila.

Zjutraj se je po celonočni vožnji avtobus ustavil, že ob osmi zjutraj. Par minut smo se vsi potniki na avtobusu gledali med seboj, kaj se dogaja, potem pa je prišel nekdo na avtobus in dejal, da smo v Crabiju in da naj se izkrcamo. Ko smo se vsi zaspani odpravljali z avtobusa, so nas nahrbtniki že čakali pred avtobusom. Z Anne sva bila med zadnjimi, ki sva odhajala z avtobusa in šofer nas je že kar priganjal, da naj pohitimo.

Takoj, ko smo se vsi izkrcali, je avtobus že odpeljal naprej. Že prav kmalu, pa je ena izmed potnic ugotovila, da so bile stvari v njenem nahrbtniku premetane. Drugi je ugotovil, da ima uničeno zadrgo, spet tretji, da je ključavnica z katero je zaklenil skupaj zadrgo zlomljena. Tako smo vsi začeli pregledovati našo prtljago in ugotovila, da nam je nekdo »šaril« po nahrbtnikih. Tako je eden izmed potnikov našel objektiv od fotoaparat, ki ni bil njegov v svojem nahrbtniku in je pripadal drugemu potniku. Začeli smo pregledovati še stvari, ki smo jih imeli na avtobusu in tudi za te ugotovili, da so bile pregledane. Sam sem nekajkrat preštel svoj denar in z grozo ugotovil, da mi manjka 100$ in 50 EUR, medtem ko so mi ostali denar pustili. Kot, da bi računali na to, da izgube ne bom opazil.

Ustavili smo se pred restavracijo in turistično agencijo, ki je očitno imela povezavo z turistično agencijo, katere v lasti je bil avtobus. Vodja turistične agencije nas je spraševal, kaj se dogaja in če nam kaj manjka. Eden izmed potnikov je ugotovil, da so mu ukradli fotoaparat in je takoj odšel iskat policijo. Ostali potniki so ugotovili, da jim nič ne manjka in so počasi začeli odhajati proti mestu. Sam sem dejal lastniku agencije, da so mi ukradli 100 $ in 50 EUR. Odšel je na telefon in klical v Bangkok. Ko se je vrnil je dejal, da mi bo agencija vrnila ukradeni denar, to je 100$. Popravil sem ga, do so mi ukradli tudi 50 EUR, vendar se je takoj izgovoril, da mu prej nisem povedal za le-te in da sem mu omenil le manjkajoče dolarje. Ker sem videl, da se nima pomena prerekati z njim, sem sprejel njegov predlog. Tudi potnik, kateremu so ukradli denar se je medtem že vrnil z policijo, ki pa ni kazala resnega zanimanja za naš problem. Tudi njemu je lastnik agencije obljubil povračilo za ukradeni fotoaparat in nama dejal, da naj prideva naslednje jutro po denar, ko mu ga bo agencija nakazala iz Bangkoka. Po nekaj minutnem pregovarjanju, če bom res dobil denar, sem se z velim nezaupanjem in dvomi odpravil v mesto.

Naslednje jutro sem bil seveda ob dogovorjeni uri v agenciji in lastnik le-te me je resnično pričakal in mi vrnil obljubljeni denar. Vsaj nekaj sem si mislil in se tako sprijaznil z izgubo 50 EUR. Kljub tej negativni izkušnji, je Tajska ostala v mojem spominu kot ena izmed najlepših in najzanimivejših dežel sveta. In drugič bom resneje vzel nasvete drugih popotnikov.

Bojan Sturm


idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Borneo Malezija

Matija Rovsnik

V osrčju džungle

Z Vido sva se namenila po reki Rejang navzgor, v osrčje Bornea, v prostranstva tropskega deževnega gozda, na obisk k Ibanom, nekdaj lovcem na glave.

Po hudih naporih nama je uspelo priti v »Long house« in okusiti gostoljubje izjemno preprostih Ibanov. Ob spoznavanju njihovega vsakdanjika, njihove kuhinje, tradicionalnega načina Ibanskega tetoviranja,…, se je dan počasi prevesil v noč. Družaben večer sva preživela v družbi domačinov v eni od večjih sob, kjer smo žejo gasili s Tuakom (njihovo rižovo vinom) in se okajali z domačim tobakom. Z vsakim kozarcem vina, ki je bilo dokaj močno, za nekatere izmed domačinov premočno, so postajale naše veke težje in težje, dokler nismo teži podlegli in se odpravili spat.

Pravi utrip vasi, združene pod eno streho, se je pokazal na najbolj neobičajen način in ob najmanj pričakovanem času. Bilo je nekje okrog treh zjutraj, ko me je prebudil hrup s hodnika. Radovedno sva pokukala iz sobe in na hodniku videla en velik direndaj. Nekdo izmed domačinov je ujel divjega prašiča. V trenutku je bila zbrana cela vas (cela hiša), okrog 70 ljudi. Prispela je še improvizirana tehtnica ter nož in začela se je tržnica. Lovec je rezal prašiča kos za kosom, ga dajal na vago in ga potem prodal najboljšemu ponudniku. Procesija je trajala slabo uro. Ko je mesa zmanjkalo so se ljudje porazgubili nazaj v svoje sobe, noč pa je nadaljevala svojo pot.


idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Artur


Tekajoc po indonezijskem otoku Lembonganu, sem se tuintam, ko je bilo kje kaj zanimivega, naprimer ribiška vasica, posušeno mocvirje, truma barvitih rakcev, vrt z bonsaji naprodaj, podzemna hiša, ali kaj desetega, seveda ustavil in si stvar ogledal. Ves prepoten, malce dehidriran, oblecen le v kopalke in bos, sem se tako nekega dne znašel na pragu tamkajšnje osnovne šole. Pokukal sem noter in videl, da v klopeh sedi osem ucenckov, po štirje vsakega spola na vsaki polovici prostora, stari morda kakih osem ali devet let; ucitelja pa nikjer. Stopil sem v razred – cudno bitje, beli (cetudi tedaj že docela od sonca ogoreli) gozdni clovek ali kaj, so si morali misliti. Malce so bili osupli, toda nemudoma so videli, da je divjak prijazen. Vprašal sem jih, kje je njihov ucitelj, guru, kot pravijo – in potem sem jim sporocil, da sem pravzaprav tudi jaz (no, nekoc; kakorkoli; da ne kompliciramo) po poklicu... Hej, kako dobro sem se pocutil: biti – takole, malo – guru. In oni so se tudi prav zabavali, ko sem jim tam na tablo pisal, kako mi je ime, in potem tudi njih spraševal podobne in druge reci. Ucitelja takorekoc v gatah najbrž res še niso ne videli in še manj – sami imeli.

Tako nobel fora se jim je to morala zdeti, da so kmalu poslali delegate v sosednji razred, ki je bil na moje rahlo zacudenje (no, ce pomislim, morda je bil pa tudi ravno odmor) prav tako brez nadzora gurujev. V nekaj hipih zatem se je po vsej šoli dvignil neznanski vesel hrup, in naposled so se pojavili tudi trije ucitelji, od katerih je bil eden menda ravnatelj. V spominu nanje mi bo ostalo predvsem to, kako so me, sicer kar tolerantno, toda dokaj skepticno gledali, ko sem jim povedal, da smo v bistvu kolegi. Otroci so se vsekakor vedli bolj prvinsko – še desetine metrov stran od šole, ko sem odhajal, sem slišal razleganje njihovih glasov, ki so razposajeno vpili moje ime.

Tudi že prej sem vedel, da je biti stalni ucitelj sicer v redu in da si lahko tudi precej priljubljen – toda skoraj nic na svetu se ne more primerjati z uletelim predavateljem, ali celo takimle prismuknjencem, ki pac naredi trenuten vtis in nato za vselej izgine nazaj v svojo pravljico.




idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Na Tajskem

sem bila tokrat ze cetrtic, ampak prvic v Andamandskem morju. Prejsnic sm pocitnice vedno prezivljala na otuku Ko Samui, ki lezi v Kitajskem morju. Ker sm se tokrat za Tajsko odlocila zadnji hip-glede na to, da sem jo ze 3x videla, tudi sklenila, da vsaj pocitniskemu delu zamenjam lokacijo. Torej; pristala sva na letaliscu Puket in prvo noc prezivela na eni izmed najbolj turisticnih obal-to je bila predzadnja noc lanskega leta. Silvestrovo pa sva hotela preziveti na tako opevanem Pi-pi islandu. In razocaranje ni bilo majhno. Saj v bistvu ne vem, kaj sm si sploh predstavljala, ampak vsekakor bolj umirjen otok, ki je znan po tem, da na njem ni prevoznih sredstev, razen koles.

Ko te trajekt pripelje s celine, te tam cakajo dolgi, ozki colni z motorji, ki neznansko ropotajo. To kali mir tega otoka. In ti colncki te potem odpeljejo do hotela, kjer si nastanjen. Saj ne morem r eci, da je bil cas prezivet na Pipiju vrzen stran, le drugac sem si ga predstavljala. Ker je bila to zadnja destinacija katero sva si rezervirala ze doma, me je malo skrbelo, kako za naprej, saj sva imela namen se na Ko Lanto in na Krabi.

Zdaj pa pride to, zakar sm ti v bistvu pisala:za potnike, ki nameravajo potovati na Tajsko neorganizirano-v lastni reziji, naj si ne rezervirajo in placajo aranzmajev ze v Sloveniji, ker tam-na licu mesta to dobis zlahka in veliko ugodneje. Tako sva tudi midva obzalovala, da sva to storila ze doma. Otok Ko Lanta je veliko mirnejsi od Pipija in ga priporocam za tiste, ki ne hrepenijo po diskotekah in temu podobnem. Krabi, kamor sva se podala v nadaljevanju poti, pa je zivahnejsi in ponuja veliko moznosti, kako preziveti dan.

Se glede prevoznih sredstev na Tajskem par besed: tisti, ki jih ne preganja cas, si lahko privoscijo cenejse prevozno sredstvo, kot je vlak. Npr:midva sva mogla pridet iz Bangkoka do severa-Chiang Maia in nazaj ter potem od tu do Puketa. Nazaj pa iz Krabija do Bangkoka,od kjer sva letela nazaj proti Evropi. Stiri vlak karte bi prisle manj kot 10 000 sit, za letalske karte pa sva odstela malo vec kot 50 000 sit. Se vedno poceni, ce je problem cas.

Lp, Moja


idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Laos

Allo prijtlji,

ce cist po pravici povem, se je men cist zmesalo tle dol!!!

Ko sem nazadnje pisal, sem imel bungalov tri metre od morja in uzival na soncu. Trenutno pa se nahajam v osrcju severnega Laosa, zunaj pada dez, temperatura je blizje 20 stopinjam kot 30, pa se blatno je povsod. In kdo je kriv, da se je to zgodilo?? Kdo neki, zenska seveda, tako kot vedno!!

Dan po mojem mejlu iz Koh Taa, je prisla za mano ena punca, ki sem jo spoznal v Bangkoku, po rodu iz Cipra, drugace anglezinja iz Londona, no... pol smo pa mal soncne zahode gledal, pa zvezde, pa na dolgo in siroko filozofiral in nakladal, pa ce cist po pravic povem vmes se kaksnega skadil, ... no zdej sem pa tu, v osrcju mrzlega Laosa. Tako je to, ko moski misli z napacno glavo!!

Ampak ne bojte se zame, prav uzivam, hrana tukaj je odlicno, domace prav nic ne pogresam, jem vse, kar z ulice, pa doslej ni blo na sreco se nobenih problemov. Doslej sem probal le kace in zabe, za kaj drugega ni blo casa. V Laosu pa je tudi kraljestvo opija, tako da bomo videli...

Vceraj smo sli tudi v ene jame, pa so proti nam letel netopirji kot v Indiana Jones, sm se kar mal neprijetno pocutil...

Se mi zgodi toliko stvari, da sploh ne vem kje bi zacel, tako da bom kar pocasi koncal! Sem hotel se prestaviti let, da bi letel iz Singapurja kar v Peking, kamor grem v sredini aprila, pa se na zalost ne da, tako, da bom moral priti 18.3. kar domov. Le se en dober mesec pred mano, ce bo tako, kot je bilo do zdaj, mi bo minil, kat vam mine en teden, tam v mrzli Sloveniji.

Naj se se zahvalim vsem, ki ste mi pisali in okregam vse, ki se nic ne spomnete name. Grdo od vas, sem prav jezen!!!

Srecno vsem, Bojan


idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Indonezija

Iz mojega dnevnika:

Bandung, Java, Indonezija, 13.julija 2000

Sonce pripeka, dan po potresu, se spočita trojica popotnikov odpravi s štirikolesno škatlo, imenovano avtobus, proti Bandungu. Kot zadnji vstopajoči potnik bi bil rade volje zaprl ali vsaj priprl vrata, če bi jih našel. Prijazni Javanci so nam, najbrž, ker smo bili edini belci, odstopili zadnjo klop, kjer smo se dokaj udobno namestili. Slednje ni bilo neumno, saj je bila vožnja dolga in moreča kljub kratki razdalji. Če odmislim vse kokoši in vreče riža ter ostalo gnečo, smo doživeli postrežbo prvega razreda. Nasmejan poba nam je prinesel arašide, časopis in ledeno kokakolo. 197ml za tretjino ameriškega dolarja.

‘Pristanek’ na avtobusni postaji v Bandugu je bil pričakovan. Šoferji rikš (becak) in taksisti so kar planili na nas. Najbrž je bilo že na daleč vohati ‘hodeče bankovce’. Nizozemec Jonald ni bil presenečen, pač pa je izkušeno odvrnil prvemu: ‘No…. mister… bankrot, too expensive… ‘. Takrat pa je vsak ponujal nižjo ceno vse do svoje ‘zajamčene plače’. Jonald pa: ‘that’s for three of us, ok?’. In smo imeli prevoz do najbolj elegantne luknje, ki jo je možno najti na peščeni ulici, kjer je bil nekakšen zbirni center zgubljenih svetovnih popotnikov.

Da nas taksist med potjo ni dolgočasil, nas je prepričal naslednji dogodek. Pri rdečem semaforju, ki mimogrede služi le označevanju križišča, je zbil kolesarja. Nekaj korakov naprej se je ustavil, pogledal v vzratno ogledalo in ko je opazil, da je možakar vstal, je bil zadovoljen ter je odpeljal naprej do hostla. Stavba, v kateri je bila v predprostoru restavracija z izključno indonezijsko hrano, recepcija in družabni prostor, je imela s tankimi predelnimi stenami ograjen hodnik in v njih tri postelje. To je bilo namesto sob, a za dolar in pol na osebo. Družabni prostor je bil pa vreden svojega imena. Skupina potepuhov je kovala načrte za potovanja, se odločala kdo gre s kom in kam, ob tem pa prepevala ob spremljavi kitare, nasi gorenga in indonezijskega piva, Bintang.

Vendar dneva še ni bilo kmalu konec. Jonald, Nina in jaz smo mahnili nizdol po peščeni ulici. Pot je vodila čez nabito tržnico, polno sadja, zelenjave, rib, živih piščancev, kokoši, ukradenih in ponarejenih izdelkov, ki jo je umivanje stojnic spreminjalo v živahno močvirnato ploščad. Spremljajoč smrad je pospešil našo hojo in naposled smo se znašli na lepo urejeni ulici pred svetovno veleblagovnico, ki je lahko vzor čistoče tudi v naši deželi. Kakor, da bi prestopili zaveso, ki so jo zagrnili bogati, da ne bi videli revščine. Temu primerne so bile tudi cene, primerljive z našimi. Po ‘osvežitvi’ v čistem okolju smo si ogledali še film v kinematografu, v angleščini in indonezijskimi podnapisi. Medtem se je zmračilo in posledično je bila pot, po kateri smo prišli prazna, tiha in zastrašujoče temna.

Nobenih stojnic, izložbe so zagrnile železne zavese, umazanijo in smeti v blatni poti pa je tu in tam razsvetljevala mežikajoča svetilka. Pred vrati ‘raja’, na drugi strani ceste so čakali šoferji becakov na stranke. Mi smo natanko vedeli, da je naš hostel blizu, le nobeden od njih ni hotel peljati čez temačno tržnico. Naokrog pa je bila cena nesprejemljiva, tako, da smo bili vsi v čakalni vrsti. Mi za prevoz, oni za stranke. Porodila se nam je ideja. Ustavili smo taksista in mu poskušali razložiti naš načrt. Ni želel slišati. Plan B. Nina dvigne roko nad cesto in ustavi naslednji taksi. Zaigra svetovnega reveža, mu natvezi zgodbo o revnih bratcih (to naj bi bila midva?), možakar pa premisli…in naposled reče:’ok, this vej, bat tentauzen rupija’.

Zbrali smo jih osem, kar je takrat zneslo nekaj manj kot en dolar, se spokali na zadnji sedež in prosili boginjo usode, da se taksi ne ustavi. Skozi umazano okno avtomobila je bilo moč spremljati temno grozo na ulici, ki jo je za trenutek osvetlila svetloba umirajoče žarnice. S strahom ali grozo, vendar bi se na tej ulici še najbolje počutil kot truplo. Zdelo se mi, da je teh pet minut vožnje trajalo neskončno dolgo. Prva šala iz naših ust v družabnem prostoru hostla je zaživela šele po nekaj Bintangih.

Imre Cikajlo


idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Serbus Janin,

 Priložil sem ti moje maile, ki sem jih pisal domov iz dvomesečnega potovanja po Avstraliji, pa še prej en teden na Baliju. So 'rahlo' nepovezani itd., pošiljam ti jih samo, da vidiš če se ti zdijo zanimivi, jih bom pol predelal, če bi jih rad objavil... Za malo boljše razumevanje: najprej en teden balija, potem en mesec v Perthu pri prijateljici in njeni družini z nekaj potovanji okoli, pol pa še en mesec v centru in na vzhodni obali.

 Lep pozdrav,



idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Bali


Pred pol ure so me zmesani nemski varnstnki obtozili, da nekje na sebi skrivam britvico. Po desetminutnem pregledu se je izkazalo, da jim je na rendgenu cisto navaden kuli izgledal kot britvica?!? Folk je cist zmesan.

Po letaliscu se sprehajajo americani, katerih vecina nosi majice z amerisko zastavo. Folk je cist zmesan.

Vreme je cist v kurcu (dez, 2 stopinje) tako da se bom najverjetneje do 7h, ko imam odhod, nekam zavlekel in spal, spal, spal.

Vsem skupaj lep pozdrav; se slsimo (beremo), ko pridem na Bali.



Uspešno prispel na bali. vroce, vroce, vroce. Hehehehehe

Polet je bil kul. Sem ubral tradicionalno varianto (z enim avstralcem in enim kiwijem smo spili gajbo pira cemur je sledilo stiriurno spanje, par izletov na wc, par cikov in spet stiriurno spanje). Ko sem se zbudil, sem bil ze v Jakarti (ogromno mesto). Cez dve uri pa se 1,2h let do balija.

Pravkar sem se svinjsko najedel (red snapper - se ne spomnim tocno po slovensko, v glavnem zlo velika riba). Zdej grem pa mal zurat.


Spet en mali update...

Po enem dnevu v kuti sem imel dovolj, sposodil sem si avto in se v nedeljo odpeljal proti vzhodu otoka, kjer prejsnjic nisem bil. Noro.

Najprej malo glede voznje. Ce ima kdo pomanjkanje adrenalina, naj pride na Bali, si sposodi avto in se gre malo vozit. Prva stvar je, da vozijo na levi (naceloma, ni nujno), kar je ze samo po sebi malo cudno, ampak se clovek kar navadi. Problem je v tem, da tukaj ni cestnih pravil (vsaj uradnih se nihce ne drzi). Glavni moto je: nihce te ne sme prehiteti. Ce koga prehitis, popizdi in divja za tabo, dokler ne doseze svojega. Mene in moje prehitevanje pa tako poznate, tako da sem se kar hitro vkljucil. Druga stvar je guzva. Neverjetna guzva. Motorji prihajajo iz vseh moznih smeri in se vec (jih je priblizno 10 na en avto), tovornjaki so lastniki ceste in te brez problema zrinejo iz nje (se navadis). Krave, psi, macke lezijo sredi ceste in jih prav malo briga, da se pac ti peljes cez njihovo dvorisce. Isto je z otroki.

Predvsem juzni del otoka je nor, ko prides bolj na vzhod se stvari malo normalizirajo. Povprecna hitrost na jugu je nekje med 20-30km/h, na vzhodu pa se povzpe do vrtoglavih 60km/h. Najvec, kar sem se peljal do sedaj je bilo 80km/h. Na poti iz Kute sem se ustavil za kosilo v CandiDasi - umetno mesto, narejeno za turiste, problem pa je v tem, da so, ko so gradili hotele, za gradnjo uporabljali korale (apnenec) iz koralnega grebena in jim je po dokoncanih delih morje odneslo plazo?!?

Naslednja postaja je bila Triniganga - vodna palaca enega inzmed vzhodnobalijskih kraljev. Cudovito. Hladna voda, v kateri se lahko kopas, pod tabo pa nesteto rizevih polj. Naletel sem tudi na 'prijatelja', ki me je peljal v sosednjo vas gledat petelinje borbe. Zanimivo. Ste vedeli, da petelina, ki izgubi, dobi zmagovalec in ga njegova druzina nato poje za vecerjo. Da nebi koga urezal preden ga ubijejo (ce ze ni mrtev) mu najprej odsekajo nogo, na kateri ima rezilo. Potem ga opipajo, sele nato pa ubijejo (mi niso znali razloziti zakaj, odgovor je bil zakaj pa ne?).

Proti veceru sem prisel na vzhod otoka v Tulamben, kjer se je nedalec od obale med drugo svetovno vojno potopila Ameriska vojaska ladija (s pomocjo torpeda japonske podmornice). Danes zjutraj sem se dogovoril za t.i. beginners dive, kar pomeni potapljanje za tiste, ki se nimajo izpita. Stalo je $35 in je bilo vredno cisto vsakega dolarja posebej in se vec. Pod vodo sva bila (zraven gre vodic, ki tudi skrbi, da se ti kaj ne naredi) 41 minut, najvecja globina je bila 20m. Ladija je fantasticna. dolga je 100m, prerasle so jo korale in na/v/pod/nad njo zivi na miljone rib vseh barv, ki jih poznam, pa se nekaj novih sem videl. Ne da se opisat feeling, ko plavas po notranjosti ladije 15m pod vodo. Noro.

Nato sem se odpravil proti severu otoka, Lovini, kamor sem prispel nekje okoli 1h popoldan. Od takrat sem si privoscil eno masazo (400 SIT/uro), se malo skopal in odsel pogledat novo hiso sina lastnika hotela, ki sem ju spoznal Januarja. Tip ma pravo vilo, zgleda fantasticno. Zvecer gremo tja igrat sah.


Halo, halo!

Day 4: Zjutraj smo vstali ob 6h zjutraj in sli gledat delfine. Cudovite zivali, ampak mislim, da smo jim sli na zivce (za njimi se podi okoli 20 sestmeterskih colnov ki jih iz vseh smeri obkrozijo in jim potem sledijo - delfini so pa takrat na zajtrku – lovijo tune).

Potem smo sli se malo snorklat. Ribe na koralnem grebenu so res nekaj posebnega.

Po zajtrku sem se z avtom odpeljal proti zahodu otoka, kjer sem si ogledal t.i. monkey temple - Pura Pulaki - kjer zivi cca. 300 opic v treh skupinah. So ful zanimive in lustne, ce jim hitro ne das nekaj hrane ali ce stopis v 'njihove' sobe, znajo biti pa tudi dosti agrasivne.

Potem sem spoznal Jano, ki ima skupaj z Dusanom na Baliju potapljasko solo (iz slovenije sta sem prisla pred 3 leti). Tam sem ostal okoli 3 ure - bla bla bla bla -in se med drugim dogovoril tudi za se en introductory dive, tokrat zastonj z Jano (Jure: Jana te na vse pretege pozdravlja, prav tako delija).

Se ena zanimivost glede voznje: Ce vidisi znak za 'valovito cesto' - taksen kot je pred mostom cez avtocesto v dramljah - definitivno _zelo_ zmanjsaj hitrost, drugace se ti zna zgoditi, da dozivis podoben polet kot jaz (ziher okoli 5m). Drugace sploh ni vec panike in se na cesti pocutim ze skoraj kot doma.


Vceraj sem po 530 prevozenih kilometrih (Bali je velik nekako za tretjino Slovenije - da dobite malo predstave) nekako pregural nazaj do kute. Vceraj zjutraj sem se sel se potapljat z Jano, blo je se boljs kot pri ladiji.

Padlo je vprasanje, kako je s turizmom na Baliju v povezavi z 11 sept. Vsi jamrajo, da je turistov dosti manj ceprav sam tega nisem opazil. Kuta je naguzvana kot zmeraj, ostali deli pa v dezevnem obdobju itak nimajo nevemkoliko turistov. Je pa zanimivo, da do sedaj nisem srecal se nobenega Americana (hvala Bin Ladnu). Baje je bilo veliko rezervacij odpovedano, kar pa ne morem potrditi. Po moje jim ne bo nic hudega.

lep pozdrav, se slisimo, ko pridem v Avstralijo.


idn.bali.m.JPG (10047 bytes) SINGAPUR

Kdaj na pot: Kdajkoli. V Singapurju je tropsko podnebje in v nobenem, nam poznanem letnem času, moraš biti pripravljen na tropski naliv okoli četrte, pete ure popoldan.

Koliko denarja na dan: Glede na to, da ima Singapur odličen standard, te dan tam, seveda če ne sediš v hotelu, stane s podzemno, posteljo, hrano v odličnih Food Courtih in raznimi vstopninami okoli 20-25 USD.

Letalska karta: Pri STA (nad podhodom Ajdovščina ) je okoli 120.000 za študente oz. stare do 26 let.

Viza: Do 15 dni bivanja ni potrebna.

Kam iti: Veliko možnosti tako ni, ker je Singapur relativno majhen, a na tem otočku se da videt marsikaj in še več. Obvezen je živalski vrt, center mesta, podzemna, ki je State of Art, različni muzeji in razstave, ki so urejene na visokem nivoju, vstopnine pa so, vsaj za študente dokaj sprejemljive.

Zdravje: Ni problema. Singapur velja za oazo čistoče med Indonezijo in Tajsko. In resnično na ulici vsaj v centru ne vidiš niti enega papirčka. Vsi so zelo urejeni in tudi vse ostalo zelo lepo urejeno. Prej boste zboleli doma kot tukaj.

Ljudje: Zelo različni. Singapur je multietnično mesto. Kljub temu pa so vsi zelo ustrežljivi, prijazni, a se ne zgodi, da bi te kdo povabil domov. To pač dela mesto.

Kako naokoli: Zelo preprosto. Podzemna gre v vsak kotiček mesta, enako avtobusi, ampak jih je treba pogruntat. Problem so predvsem enosmerne ulice, ampak ko pogruntaš sistem, ni problema. Sicer pa tudi peš glavne stvari niso predaleč.

Splošni vtis: Zelo pozitiven. Resnično sva uživala. Najbrž predvsem zato, ker sva na poti iz Indonezije komaj čakala, da prideva v mesto med ljudi. Sicer pa je mesto, ki ga zelo hitro vzljubiš in bi se brez pomislekov še vrnil.


idn.bali.m.JPG (10047 bytes) INDONEZIJA

Kdaj na pot: V bistvu je vseeno. Tropsko podnebje s popoldanskimi nevihtami. Edino Sumatra je malo pod vplivom poletnega monsuna, a ni toliko opazen kot npr. v Indokini.

Koliko denarja na dan: Za 10 USD na dan živiš kot kralj.

Letalska karta: Mislim, da je za študente do Jakarte ali Denpasarja na Baliju ok. 140.000 pri STA.

Viza: Dobiš jo na Prešernovi, nasproti vlade RS.

Kam iti: Povsod, a je to nemogoče, ker je Indonezija gromozanska. Priporočam lahko leto, kar sva videla midva; Java (čeprav naju ni posebej navdušila), Bali, Lombok (ta otok je super, ker je na njem veliko manj turistov kot na bližnjem Baliju, a je prav tako lep!) in Sumatra, ki je svet zase. Midva sva po naključju spoznala nekega Indonezijca, ki naju je povabil k njegovi prijateljici v osrčje pragozda na prepovedano območje. Na Sumatri je namreč še veliko območij, kamor tujcem ni dovoljeno. A je res nepozabna.

Zdravje: Dobro je biti cepljen proti hepatitisu A, antimalarike potrebuješ le na Sumatri, Borneu, Molukih in Sulaveziju, z drisko pa večjih problemov ni. Dobro pa je predvsem na Baliju in Lomboku paziti, da se ne porežeš na koralah.

Ljudje: Sprva si navdušen nad njihovo drugačnostjo, a vsaj nama so hitro začeli najedati živce, pa ne zaradi česa posebnega, le povsod jih je bilo veliko in včasih si se počutil prav ujetega v njihovih moledovanjih in prošnjah.

Kako naokoli: Zelo preprosto je z avtobusi, malo bolj nadležno je z vlaki, najdražje z letali, najprijetnejše pa z motorjem.

Splošni vtis: Ni potrebno dolgo časa, da te pokrajina, hrana in atmosfera navduši, a včasih se resnično zgodi, da ljudje s svojo občasno nadležnostjo nekoliko zatežijo. Sicer pa so tudi tukaj ljudje, ki so odlična družba, zelo zabavni in ne pričakujejo od tebe gore denarja.

Anja Leskovar &Domen Grögl


idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Tajska

Pozdravljen, Janin.

Tajska torej. Od zmeraj sanjan, ekzoticen center Indokitajskega polotoka. Odprta, neproblematicna, razmeroma poceni in kar razvita obenem.

Najboljsa primerjava se mi zdi, ce primerjam Indokitajski polotok s tlorisom stanovanja. V tem primeru bi Tajska imela vlogo hodnika. Iz njega namrec prides v vse "sobe": Burma, Laos, Kambodza, Malezija.Vietnam bi lahko bil nekaksen "balkon" na katerega prides skozi eno od sob.

 Tajska, stari. Zakon. Res. Ne morem ti opisati kaksno veselje me je popadlo. Vse kar sem zmeraj sanjaril, gledal po televiziji, bral, se ucil tajske pisave - pisanja in branja ( res, ze doma sem se kar dobro "pripravil" ), vse to je naenkrat bilo tu, v zivo. Vsak dan je bil poglavje zase. Skoraj vsaka stvar, ki sem jo videl, je bila, kakor da je nekdo mene spraseval kako in kaj ter na koncu tocno tako naredil. Veckrat, se po tednu in vec sem kolegu govoril "daj uscipni me za lice da res ne sanjam". Temperament Tajcev, njihov blag in nenasilen pristop, zelo vljuden in preprost, nikoli se ne razburijo, ne kricijo en na drugega, zelo ponosen narod in nearoganten obenem, to je nekaj, kar sem do tedaj mislil, da na svetu najbrz ne obstaja, vsaj ne kot ena CELA drzava ( 60 mio ljudi). Pustimo ulicne "barabe" v Bangkoku in turisticnih krajih. Govorim o navadnih, preprostih ljudeh.

 In potem Tajke... ( OK, okusi so razlicni - to so ze Grki ugotovili ) ... stari, to so ene najlepsih in ljubkih zensk kar sem jih videl, res. Ciste poteze obraza, tako preproste in popolne obenem, z nerazlozljivo misticno lepoto Orienta. In glavna stvar: Tajski nasmeh. Clovek, ki ostane ravnodusen do tega, ima preprosto kamnito srce. Druge razlage ni.

 Tajska ( in Laos pozneje ) se mi je tako "ulegla", da lahko povem, da mi je spremenila potek zivljenja. Ni mi resitve. Res, vse moje sanje od majhnih nog so tukaj.

Tajscina je sicer zelo tezaven jezik, ampak trudim se kolikor morem, vsako leto mi gre bolje. Pocasi, ampak gre. Moram reci tudi, da so Tajci in Laoscani zelo veseli in zelo spostljivi do tujca, ki se trudi uporabljati njihov jezik.

Seveda sva s kolegom "prekontrolirala" tudi nocno zivljenje, ki je ZELO zivahno ;-)

Mogoce najboljsi primer je stavek, ki mi ga je kolega povedal v enem od nocnih lokalov v Bangkoku, obrnivsi se proti meni ( oba sva imela "polne roke" ) :" KAM SVA PADLA ... ZDAJ SVA GOTOVA ! " Naprej ne bom komentiral...;-)

 Ze naslednje leto sem se odpravil sam, se pravi letalska karta v zepu, nekaj $$$ in nahrbtnik Tako sem se lahko se bolj vklopil v kulturo, med ljudi. No, pa smo zaceli : Indonezija ( Bali in Lombok ), Burma, Laos, Kambodza, vsakokrat pa seveda tudi Tajska.

 Mimogrede, pred kratkim si imel kot gosta v oddaji Tomaza Cepona - Brazilija, Cile, Argentina ( skoda, da mu je mikrofon delal tezave). No, s Tomazem sva se spoznala na Lomboku, zadnji vecer pred odhodom na trekking na vrh 3700 m vulkana Rinjani. Bil je skupaj s se enim kolegom, Klemenom. Zanimivo je bilo tudi nase srecanje. Namrec jedel sem vecerjo, ko sem naenkrat zaslisal Ljubljanski naglas pri sosednji mizi. Tomaz in Klemen. Ampak bil sem tiho, za nalasc. Hotel sem namrec ugotoviti, ali sta ta dva Ljubljancana v redu, ali pa sta samo dve "zabarski afni". Tu in tam sem vcasih na popotovanjih srecal tudi kake Slovence, ki niso ravno v ponos nasi dezeli. Prevzetni, napihnjeni arogantnezi ( ala Israel ), ki se afnajo in "preseravajo". S takimi niti ne spregovorim, ter jo mahnem po svoje.

No, ker sta se pogovarjala zelo normalno in sta se zdela OK, sem malo pocakal na pravo priliko. Malo pred tem me je se Tomaz spraseval v anglescini "Is this chair free ? Can I take it ?". "Yes, sure. It's free." sem odgovoril. No, ko sta pojedla, pa sem naenkrat cisto normalno vprasal "Odkod pa sta ?" To bi moral videti ! Oba sta tako izbuljila oci, da jih je skoraj kap. Kar pozirek jim je zastal v grlu. Super je blo, res. No, do noci smo se ze spoznali in zadovoljno ugotovili, da je svet pac majhen. Ne bos verjel, ampak Slovence na Lomboku kar poznajo. Glavni chief organiziranja trekkingov na vulkan mi je pokazal knjigo gostov: tisto leto jih je bilo okoli 15 Slovencev na vulkanu ( samo pri njemu ). Slovenci smo zelo majhen narod, ampak zgleda mahnjeni na gore ( doma ali pa tisoce kilometrov dalec ).

 Od vseh dezel, ki sem jih obiskal v JV Aziji, mi je osebno Tajska se zmeraj najbolj vsec, takoj za njo (close behind) pa Lao P.D.R. ( ali "Lao" na kratko, "Laos" je narobe prevzeta popacenka iz francoscine, zato raje uporabljam "Lao". Tudi Tajci recejo "Lao")

Laoscani so zelo podobni Tajcem, pisava je kar podobna, ampak zgodovinsko starejsa, jezik pa je tudi dokaj podoben (kot Slovenscina in Hrvascina). Tudi glasbo imajo prakticno enako SV delu Tajske (Isan), ker je dialekt Isana prakticno skoraj Laoscina. Needless to say, ta glasba ( Look Thung ali Morlam ) mi je osebno resnicno vsec, ker menim, da mojstrsko predstavlja narod in pokrajino, kjer je nastala. Obenem je enostavna in kompleksna, nekako vecplastna, z izrednim obcutkom za prenos zelo sirokega spektra obcutkov. Zadrzana in globoka obenem. Taksna kot Laoscani sami. Vsaj osebno jo tako dozivljam. Cudovito, res.

Lao ti je nekaksna JV azijska Crna Gora. Ljudje se ne pretegnejo pretirano. So revnejsi od Tajcev, ampak zelo miroljubni in preprosti. Mogoce najboljsa primerjava je izjava "Lao is SE Asia in slow motion". Nikomur se dejansko nikamor ne mudi, ne po opravkih, ne v njivo. Za razliko od Vietnama. Vietnamci so pravo nasprotje : pravi garaci.

 lep pozdrav iz Ankarana,

 sabai dee,  SAMI


idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Kambodža


 Sem Blanka Mežnar. Pred časom sem precej redno spremljala vašo oddajo, odkar sem se preselila, pa je ne uspem več "ujeti". Vendar sem jo imela možnost videti ravno v ponedeljek. Govora je bilo o Kambodži. Sama sem bila tam mesec dni leta 1999, vendar ne kot tipičen popotnik. Imela sem priložnost delati v bolnici v Phnom Penhu in v rehabilitacijskem centru v provinci Kompong Speau, ki ga je takrat vodil nek znanec. Seveda je bil čas za resnejše delo prekratek, s kolegom sva predvsem pomagala pri edukaciji kmerskih fizioterapevtov in zdravnikov.

Stanje je bilo takrat res nekoliko drugačno, kot ste govorili vi, vendar ne bistveno. Onih čudnih prevoznih sredstev nisem opazila, večinoma smo se po mestu prevažali z mopedi z voznikom, ki si ga "snel" ob cesti. Od tistih, ki niso želeli biti "taxisti" si jih ločil po tem, da so taksisti nosili kapo. Cena prevoza je bila odvisna od spretnosti pri pogajanjih, vendar nizka. Avtobus po Phnom Penhu ni funkcioniral, vsaj NGO-ji niso imeli občutka, da sploh obstajajo redne proge. Sva pa šla z avtobusom do Sihanukwilla, cena je bila pri isti firmi različna za pot tja in nazaj, vendar se je gibala okrog 2$. Takrat so nama vsi tujci, ki so delali pri NGO zelo odsvetovali vlak, ker je bil baje za tujce zelo nevaren. V Siam rap sva odšla z avionom, nazaj pa z nekim čudno majhnim motornim čolnom, ki sicer na oglasih izgleda pravi gliser. Cena zanj je zelo različna za tujce ali domačine in je precej visoka, vendar se je ne spominjam točno.

Glede prenočišč nimam večjih izkušenj, saj sva v Pnom Penhu stanovala pri omenjenem znancu, ob morju in v Siam Rapu pa na mestih, ki so jih svetovali NGO-ji. Cene so bile precej ugodne, dalo se jih je znižati, možno se je bilo celo dogovoriti v, za kamboške razmere, vilah za sobe, ki so jih oddajali, seveda neuradno. Mislim, da sva plačala okrog 15 dolarjev za dva in za dve noči, soba je bila čista, z lastno kopalnico s tekočo toplo vodo in air-con.. Seveda se da spati tudi bistveno ceneje. Vendar sem imela vtis, da se je takrat počasi začenjal turizem, ob morju je bilo mnogo novih hiš, precej se je gradilo, tudi nekaj restavracij je bilo takih, ki še niso bile omenjene v stari izdaji Lonley planeta, so pa bile po najinih izkušnjah boljše in cenejše kot nekatere toplo priporočane.

Sicer pa, kot ste verjetno ugotovili sami, je dežela neverjetna. Morda je mene bolj očarala, ker sicer na žalost ne potujem veliko in je bilo to moje prvo večje popotovanje. Uživala sem vsak trenutek. Ker sva bila "oborožena " z nasveti ljudi, ki so tam delali že dlje časa, nisva imela nikakršnih težav. skoraj se ne spominjam neprijetnega trenutka, nikoli pa nisem prišla v situacijo, ki bi lahko bila nevarna.

Hrana je poceni in dobra, opozarjali so naju le pred pitjem vode iz vodovoda in ledom, narejenim iz te vode. Zdravstvenih težav nisva imela nikakršnih. Morda pa bi lahko priporočila, da bi se ljudje, ki jih imajo obrnejo na bolnico Callmette (morda se pše nekoliko drugače), kamor se hodijo zdravit vsi NGO-ji. Nisem jo obiskala, zato ne vem, kako funkcionira. Sama sem teden dni delala v Sihanouk Hospital-Center of Hope, bolnici, ki jo financira katoliška organizacija Hope, vodijo jo tujci, zelo dobri zdravniki, je pa nekakšen izobraževalni center za kmerske zdravnike. Ne vem, če sprejemajo tujce, vendar, če jih, je ta bolnica zaupanja vredna. Ostale tako imenovane bolnišnice, katerih reklame se vidi po mestu, pa so, po navedbi NGO-jev zelo nesigurne.

Upam, da bodo informacije, ki so sicer že precej stare, komu pomagale.

Žal mi je da ne morem naprej spremljati vaše oddaje, saj me potovanja zelo zanimajo, in ko bom imela kako možnost jo bom seveda izkoristila. Veliko uspehov tudi naprej, tako na potovanjih kot tudi pri oddaji.

Če bi vas zanimalo še kaj, bom z veseljem odgovorila, če bom seveda znala.

Lep dan!




Najprej en lep pozdrav!

Ker vam pišem prvič naj se najprej predstavim; Sem Jure iz Slov.Konjic.Ukvarjam se z radijsko postajo, drugače pa je moj hobi potovanja in tako sem lanski konec septembra in zacetek oktobra izkoristil za ogled dela Indonezije (od Balija preko Lomboka do Flores). Moram reci najprej, da sem ravno potoval v tistem času, ko so se pričeli napadi na Afganistan, vendar ni bilo nikjer niti na Lomboku čutiti nobene napetosti oz. ni bilo nobenih težav (saj vemo da je Lombok pretežno muslimanski).

Lp, Jure


idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Indonezija

Pišem ti zaradi oddaje (pon. 19.11.2001).Kot nagrajenec tvoje oddaje in predvsem zaradi morebitne zainteresiranosti bralcev tvojih spletnih strani sem se odločil, da bi svoje izkušnje iz letošnjega dvo mesečnega popotovanja po Indoneziji delil z njimi. Ker vem, da je o otokih Java in Bali že precej znanega, pa bi morda koga zanimala mojo izkušnja o nadaljevanju popotovanja po Sulawesiju in predvsem kraju Tana-Toraja in Togejskih otokih in njihovih prelepih koralnih grebenih in neokrnjene narave. Ker sem v zadnjem delu dvo mesečnega popotovanja imel v načrtu še indonezijski otok Borneo-Kalimantan, pa mi je teroristični napad na ZDA to posredno preprečil, bi rad, da bi sam navezal stike s kom, ki je tam že bil. Zato je tu moj e-mail naslov, domači naslov in tudi moj telefon.


e-mail:  tel.: 041-384-303


idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Malezija, Singapur

Lep pozdrav

Sem dokaj reden gledalec oddaje in mislim, da je oddaja zelo zanimiva. Še posebej za popotnike. Včasih je kar težko dobiti koristne podatke od držav, mest in zanimivosti krajev v katere se odpravljamo in ravno zato lepo pozdravljam to oddajo in stran za popotnike. S tem namenom tudi jaz pišem to pismo. Imam kar nekaj podatkov od Malezije in nekaj malega od Singapurja, ki bi lahko koristili popotnikom, ki se odpravljajo v katero od teh dveh držav. Zadnje tri poletne počitnice sem namreč preživel v tropih. Natančneje v Maleziji. Malezija je zelo velika država, ravno zato je zelo zanimiva. Zelo težko je obiskati vse znamenitosti v kratkem času. Lahko pa rečem da sem videl velik del Malezije. Najbolj zanimive stvari so seveda lepa mesta in prečudoviti tropski otoki. Kot vsak popotnik, ki obišče Malezijo, tudi jaz nisem izpustil potepanja po prečudoviti vzhodni obali, ki je posejana z prelepimi tropskimi otoki, ki so prepolni koralnih grebenov in prečudovitih živalskih vrst, tako pod in nad vodo. Vsako leto obiščem otok Perhentian, ki se nahaja v bližini Tajske meje. ta otok je zelo obiskan in opevan, s strani turistov. Še posebej je znan kot Meka za potapljače. To sem izkusil tudi sam, ko sem letos naredil potapljaški izpit in sem se potapljal po prečudovitih koralnih grebenih. Že prej sem tauhal po vodah okoli Perhentiana in lahko rečem, da dokler se nisem potopil v prečudoviti svet, nisem videl skoraj nič. Nič ni lepšega kot "lebdeti" nad baby moreno, gledati male morske pse, zasledovati želve, bežati pred barakudami in podobne vragalije, ki jih s kratkotrajnim potopom (na dah), pač ne moremo izkusiti.

Nekaj čisto drugega pa je voda na zahodnem delu Malezijske obale, ki je motna in dokaj polna, kar velikih, meduz. Vendar se je še vedno prav prijetno namakati v topli tropski vodi, ki je lahko tudi dokaj razburkana. Prvo leto, ko sem obiskal brezcarinski otok Langkawi, ki je situiran skoraj na Tajski meji, sem občutil 3-4metrske valove, ki so se zaletavali v peščeno obalo. Prav ti valovi so me spravili v bolnico s spahnjeno ramo. V tej čisto novi bolnici me je doktor na rendgenu spraševal kaj mislim o sliki, ali je v redu ali ne. Lahko povem da ni prav nič prijeten občutek stati v bolečinah pred doktorjem, ki te sprašuje, če misliš, da imaš vse kosti cele. Tam namreč niso navajeni poškodb, ker so malezijci dokaj leni in so, če že grejo na počitnice, cel dan v sobi in gledajo televizijo. Ko sem povedal doktorju, da sem plaval v morju, sem mislil, da bo on padel okol in ne jaz. Rekel je da on še v bazen ne gre, kaj šele v take valove. Kr mu čisto verjamem, saj sem na Perhentianu srečal družino totalno oblečeno v obleke in rešilne jopiče. Oče jih je pa učil, seveda tudi on brez rešilnega jopiča ne bi zapustil obale.

Obiskal sem tudi otok blizu Kuala Lumpurja, otok se imenuje Pangkor. Na ta otok se pride iz mesta Lumut.Tam sem se vkrcal na trajekt in užival v pol urni vožnji z ladjo. Med vožnjo so nas spremljali veliki klobuki belih in rumenih meduz. Do sedaj sem bil dvakrat na tem otoku in vedno sem videl ogromne meduze, še posebej v okolici vojaške baze, ki zna biti zelo zanimiva, če imaš s seboj daljnogled ali kamero, da si malo pobluže ogledaš velike vojaške ladje ali če imaš srečo, lahko vidiš celo jedrsko podmornico.

Tu je še veliko mest, ki so vredni ogleda. Najbolj znamenito je staro Portugalsko mesto Melaka, ki popotniku prežene domotožje, saj je zgrajen v evropskem slogu. Veliko malezijcev pravi, da sta otok Penang (na katerega je speljan nekdaj najdaljši most na svetu) in mesto Kuala Kangsar vredna ogleda in tudi jaz se pridružujem temu. V Kuala Kangsarju stoji veličastna muslimanska cerkev, ki je najlepša v celotni Maleziji. Lepota pa se kaže samo na zunaj. Kot vse muslimanske cerkve je tudi ta zelo turobna in pravo nasprotje prelepim notranjostim evropskih cerkva. V neposredni bližini cerkve je tudi palača kralja Peraka (državica v Maleziji). Malezija ima državice v takem odnosu, kot so bile pri nas v stari Jugoslaviji. Zraven palače stoji stara-začasna lesena palača, ki je služila kralju, ko so njegovo prenavljali. Leseno palačo in notranjost cerkve (kolikor je to dovoljeno za nemuslimane) si je možno tudi ogledati, seveda za skromno plačilo.

Potem so tu tudi še Camerun Highlands, ki so nekakšen naravni park v Maleziji. To so skupek gorovja. Med potjo do vrha lahko vidimo aborigine, ki so prvotni prebivalci Malezije, ki pa jih malezijci ne priznavajo kaj preveč. Te ljudje živijo v lesenih kočah, ki so spletene iz bambusa in podobnih stvari, ki jih najdejo v dzungli. Živijo preprosto in v glavnem od prodaje stvari turistom. Pot pelje mimo slapa, golf igrišč, ki jih je po celi Maleziji polno. Mislim, da imajo Malezijci edino golf igrišče na svetu, kjer je možno igranje ponoči, saj je osvetljeno. Pod vrhom gora pa se začnejo odpirati pogledi na prečudovito pokrajino in polna polja čajnih plantaž, ki jih je resnično polno. Med potjo tudi srečamo majši, a zato toliko dražji, hotel v evropskem stilu, ki se nahaja nad blatno reko, v mirnem okolju. Na vrhu pa se nahaja velik hotelski kompleks in dva ali tri mesta, ki se ponašajo s plantažami čaja, kaktusov, metuljev in orhidej.

Tu je še toliko prečudovitih stvari s katerimi se ponaša Malezija. Mislim, da je to pismo že tako ali tako predolgo in ne bom več dolgovezil. Že sedaj sem ga skrajšal na minimum, da sem lahko opisal vsaj nekaj stvari.

Seveda pa z veseljem odgovorim na vsako vprašanje, ki ga prejmem na mojem elektronskem naslovu, ki pa je Z veseljem pa bi prebral tudi kakšen nasvet ali dva, kaj se da še pogledati v Maleziji, saj bom gotovo poleti odpotoval nazaj. Tako da bi bil vesel vsakega nasveta, ki mi ga lahko pošlješ.

Hvala in lepe dogodivščine na popotovanjih še naprej.


fil.banau.m.JPG (23322 bytes) Vzhodna Azija

povezava: Jugovzhodna Azija: Singapur, Malezija, Tajska, Vietnam, Indonezija, Laos, Burma, Kambodža


Vzhodna Azija: Mongolija, Kitajska, Japonska, Hong Kong, Koreja, Filipini

fil.banau.m.jpg (46808 bytes): Nada
Rusija, Mongolija, Kitajska
Julija bom potovala s transsibirsko železnico v Mongolijo in na Kitajsko. Prosila bi za kakšen nasvet glede prtljage - kovček ali nahrbtnik, koliko in kakšna oblečila naj vzamem, kako je glede higiene. Niti ne vem, kaj naj še vprašam, zato se vam najlepše
zahvaljujem za kakršen koli nasvet v zvezi s potovanjem.
LP Nada
Odgovor na: 2810 Avtor: Uroš
Živjo !
Imaš že kakšne podrobnejše plane ? Kako dolgo ?
lp, Uroš
Odgovor na: 2822 Avtor: Nada
Potovanje traja 16 dni. Letalo do Moskve, en dan v Moskvi, 3 dni z vlakom do Irkutska, 2 dni v Irkutsku (Bajkalsko jezero), potem z vlakom do Mongolije - Ulan Batorja, 3 dni v Mongoliji, z vlakom do Pekinga, kjer bomo 3 dni. Peking - Moskva (1 dan) - Ljubljana je pa letalo. Seveda bodo vmes še postanki.
Lp Nada
Odgovor na: 2824 Avtor: Uroš
Živjo !
Kdaj pa greste (datum) in ali imate že vse urejeno ( let do Moskve in povratek iz Pekinga )? Me mika tale pot. Koliko pa vas gre ? Bil sem že 4 X v Aziji in se rad vračam nazaj :-).
lp, Uroš
lahko me kontaktiraš na zgornji mail

idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Zdravo,

Leteli smo z Air France iz Ljubljane preko Parisa do Manile in nato še notranji let do otoka Panay-Kalibo. Nato smo bili 14 dni na Boracayu, ki je odličen otoček z kristalno čistim morjem,bungalov za dva ob plaži 10 evrov, večerja na plaži na self servis 3 evre po osebi, malo pivo stane 70 tolarjev, ko imajo happy hour od 16 do 20 ure, vsak dan. Najeli smo kolesa in se prevozili po otočku, cena 500 tolarjev na dan. Najlepša plaža na Boracayu je Dinwid beach za naš okus, malo folka in morje, da padeš dol. Bili smo aprila, zelo vroče, veliko domačih turistov, saj imajo takrat oni dopust in otroci počitnice. Veliko je bilo tudi Korejcev, Evropejcev pa bolje malo. Nazaj grede smo bili še v Manili, spali v Best Western hotelu, ko smo se zdilali za ceno 30 dolarjev za dve osebi in še zajtrk. Shoping je zelo pester in zelo zelo poceni. Obiskali smo tudi vulkan, ki je od Manile oddaljen cca. 3,5 ure z avtom. Drugače pa so tudi otočja okoli Cebuja zelo obiskana, manjši otoček Malapusca je baje odličen in smo se odločili, da se še vrnemo na Filipine.

Ja, ladje so veliko ceneje, če imaš čas in nimaš problema z dopustom in datumi. Se splača in so poceni, večerja na plaži za dve osebi 6 evrov in ješ par ur, kar ti je volja, malo pivo, ko imajo happy hour samo 70 sit, cigareti marlboro 80 sit in zelo dober shoping v Manili, ampak Manila samo za par dni, ker je veliko gužve in slabši od Bangkoka na Tajskem.

Poglej malo v Lonely Planet in preveri cene, mislim, da so Filipini cool,vizo dobiš v Ljubljani, v Kosezah je v privat stanovanju konzul in cena je 7500 sit, pa rabiš eno fotko, formular pa tako dobiš tam.



 fil.banau.m.jpg (46808 bytes)  Filipini: STOPNICE PROTI NEBESOM

        Štirinajst kilometrov severozahodno od Bontoca leži v hribih vas Sagada. Do nje se da priti z džipnijem, ki skoraj vsak dan pelje tja in nazaj, vendar ni nobenih fiksnih voznih redov, zato ga je težko ujeti. Zjutraj ga ni bilo in nihče ni vedel ničesar o njem, zato smo se odpravili peš. Po dveh urah pa nas je vseeno dohitel na kamniti stezi sredi hriba in nas pobral. Bil je že poln, zato sem se pridružil dvema Avstralcema na strehi, ostali pa so se stlačili noter. Sedeli smo na velikih vrečah riža, džip pa je z največjo možno hitrostjo poskakoval po ozki skalnati poti nad prepadi in čudovitimi riževimi polji. Sliši se romantično, vendar če se ne bi držal z vsemi štirimi, bi hitro pristal nekaj sto metrov niže.
         Marsikje kosti kak dan po smrti očistijo in spravijo na posebnih svetih krajih (npr. v hiši duhov). Čeljusti ali celo cele lobanje nosijo vdove ali "žalujoči ostali" na vrvici okrog vratu. Nasploh posvečajo lobanjam prav posebno pozornost - tudi zaradi verovanja, da v lobanji prebiva duh pokojnika.
         Ponekod pustijo lase na črepinji, meso z obraza pa odstranijo in ga nadomestijo z glinastim obrazom. Drugod pa celo glavo prekadijo in obraz premažejo s smolo, da bi ohranil poteze.
         Iz teh kultov lobanje se je marsikje v Melaneziji - na Salomonovih otokih, Novih Hebridih, Novi Gvineji in na Filipinih razvil srhljiv običaj lova na glave in kanibalizma, ki se je ponekod ohranil celo do petdesetih let našega stoletja. Po pričevanju nekaterih pa v odročnih krajih še do danes ni izumrl kljub ostrim kaznim, ki so jih uvedli kolonizatorji in kljub misijonarskemu delovanju.
         Marsikje so organizirali cele ekspedicije lova na glave in ponekod so izginile cele populacije manjših otokov. Marsikateri raziskovalec in misijonar je tako zaključil svoje življenje. Domačini namreč verjamejo, da s človeškim mesom dobijo vase tudi dušo in moč pokojnika, še posebno če pojedo srce, možgane, spolne organe, dojke, roke ali noge, kjer je teh moči največ. Pri nekaterih kulturah se moški sploh ni mogel poročiti, dokler ni ubil in pojedel vsaj enega sovražnika.
         Stopil sem do skupine možakarjev, ki so počivali pred leseno kočo nekaj metrov od nas. Svoje nosilnice, ki so jih z oddaljenih polj nesli domov, so odložili ob poti in se živahno pogovarjali. Bili so nizke rasti in na pogled ne posebno krepki. Ustavil sem se pred eno od nosilnic in pokazal nanjo: »A lahko malo poskusim?« Čeprav niso razumeli kaj hočem, so vseeno odobravajoče prikimali.
         Nosilnica ni bila videti prav težka: bambusova palica s snopi riža na vsaki strani. Prava malenkost zame. Zgrabil sem jo torej z desnico in jo dvignil - za slab decimeter. Kdo bi si mislil da je ta stvar iz svinca! Z obema rokama sem jo z velikim naporom dvignil do brade in si jo še teže zadel na ramo. Hotel sem z njo napraviti še nekaj korakov, pa jih raje nisem, da ne bo še dodatne sramote.
         Jean Jacques, ki je hotel pokazati, da nimam pojma, se je še slabše odrezal: ko je dvignil palico, ga je zaneslo nazaj in snope je moral hitro treščiti ob tla, da se ne bi prekucnil. Domačini so se imenitno zabavali...


fil.banau.m.JPG (23322 bytes) Transibirska železnica
Na pot nameravam v zacetku julija. Na Kitajskem bi si ogledala Peking in verjetno tudi Shanghai. Tko, da bi na Kitajske ostala priblizno teden dni. Nato bi se na poti ostavila v Mongoliji v mestu Ulan-Bataar. In nato nadaljevala proti Moskvi in se vmes vstavila v Irkutsk, Baikalsko jezero, Novosibirsk, verjerno tudi Ekaterinburg in nato do Moskve. V vsakem od them mest nameravam ostati 3-4 dni. Iz Moskve bi potovala takoj v Sankt Petersburg in tam ostal 7-10 dni in se nato vrnila nazaj v Moskvo in iz Moskve polet v Ljubljano.
To je samo okvirni nacrt. Tko, da bi celotno potovanje trajalo od 30 - 40 dni.
Kaj si pa ti nameravas ogledati?
Jaz se bom odpravo iz Rusije,kjer si bi rad ogledal Moskvo in St. Peterbug,nato pa čimprej do Mongolije,ker me želim videt festival v Mongoliji,ki potekajo od 11-13. 6. Nato pa se nejdit kakšen poceni prevoz in kakih 14 dni pohajkovat po sami Mongoliji, vse do puščave gobi.
Nato pa do prekinga in še kak teden kitajske in nazaj domov.
Jaz računam vse skupja potovat 40 dni.
A že imaš kakšne cene?Informacije?
Lp jaka
Cena: Peking - Moskva brez postankov je 282 - 306 USD. To je cena brez postankov na poti. Vsak postanek ceno dvigne za priblizno 50 USD.


fil.banau.m.JPG (23322 bytes) Tibet

VIZE: kitajsko vizo dobite na kitajskem veleposlaništvu v Ljubljani, Koblarjeva 3, Ljubljana, telefon 01/420-2855 in 420-2866. Za 85-dnevno vizo smo morali prinesti uradno bančno potrdilo, da imamo na računu dovolj denarja za tako dolgo pot.

Turistične dovolilnice za Tibetansko avtonomno republiko pa lahko dobite na različne načine. Edini res legalni je, da po Tibetu potujete skupaj z registrirano in organizirano skupino, kar vas bo precej stalo (vsaj nekaj sto dolarjev); take skupine najdete izven Tibeta (Kašgar, Katmandu) kot tudi v Lhasi. Kakršenkoli drug način prevoza po Tibetu je nelegalen in lahko do dovolilnic pridete le po čudnem ključu hkratnega plačila kazni in nakupa dovolilnice. Vendar pa moram opozoriti, da smo v Tibetu kolesarili od avgusta do oktobra 2001 in ker se je vmes »zgodil« 11. september, smo kmalu začenjali čutiti spremembe, ki jih je uvedla kitajska vlada, uradno zaradi bližnje meje z Afganistanom. Dejstvo je, da so neodvisni popotniki kitajski politiki velik trn v peti, saj od njih nimajo skoraj nič in hkrati ne morejo nadzorovati gibanja po področjih, ki jih hočejo skriti pred ostalim svetom. Tako sem lani (2002) preko interneta izvedel za več deset kolesarjev, ki jim ni uspelo priti čez Tibet in samo za enega, ki mu je, in še to z ogromno skrivanja in nočnega prečkanja t.i. checkpointov. Tibet je do nadaljnega torej za neodvisne popotnike skoraj hermetično zaprt in dokler ne boste imeli dovolj trdnih informacij, da so se stvari korenito spremenile, kolesarjenje po Tibetu odsvetujem.

ZDRAVSTVENA TVEGANJA: cepili smo se proti hepatitisu A in steklini. Veliki tibetanski psi so največja grožnja glede stekline in je v primeru okužbe to tudi smrtna obsodba, saj se na velikemu delu poti s tovornjakom pelješ več dni do prvega večjega mesta.

PREBIVALCI: Okrog 6 milijonov Tibetancev in 7,5 milijonov Kitajcev (večinoma v provincah Amdo in Kham). Okrog 150.000 Tibetancev živi še v Indiji, Nepalu, Švici in Ameriki.

Vreme: zima je izredno mrzla (-30 do –40 stopinj), zato ni primerna za potovanje. Poletja so prav tako dokaj mrzla, vendar se čez dan temperatura lahko dvigne tudi do 20 stopinj, medtem ko so noči vedno pod 0 stopinj (-5 do –10 stopinj). Zaradi Himalaje na jugu monsun ponavadi ne pride do pravega izraza, tako da poletja niso tako mokra, vendar se vseeno zgodi, da nekaj oblakov pride čez Himalajo in voda nato ceste spremeni v blatne kopeli, ki so popolnoma neprehodne; v takih pogojih so problematične tudi narasle reke. Še najbolj se monsun čuti na skrajnem vzhodu, kjer ni dovolj visokih gora, da bi ustavile monsun, ki pride z juga.

ČAS OBISKA: glede na to, da je v zgodnjem poletju razen monsunov tudi precej naraslih rek zaradi taljenja snega v hribih, se je bolje odpraviti v drugi polovici poletja. Od avgusta do oktobra je največ možnosti, da z vremenom ne bo prevelikih težav. Že oktobra pa so noči spet čedalje daljše in hladnejše, zato postaja skoraj premrzlo za spanje v šotoru kot tudi v neogrevanih hišah.

VALUTA: ker je Tibet v kitajski okupaciji od leta 1951, se uporablja kitajska valuta Juan (CNY), ki je trenutno vreden okoli 26 SIT. Banke v večjih mestih menjajo denar in tudi potovalne čeke.

Stroški: le-ti so povsem odvisni od načina potovanja in je popolnoma nemogoče napovedati, kakšni bodo. Tudi zelo poceni kolesarjenje se namreč v primeru aretacije in plačila visoke kazni ter prisiljenega skupinskega izleta ven iz Tibeta lahko prelevi v zelo drago. Vendar se lahko, če ni prevelikih težav, pride skozi dokaj poceni. Problem je tudi pri Kitajcih, ki za spanje in hrano mimogrede zaračunajo večkratno (vnaprej dogovorjeno) ceno, če ne govoriš vsaj nekaj kitajščine. Tako smo plačevali vse v razponu 10 pa do 60 juanov za hrano ali spanje. Vsekakor priporočam nošenje dodatne zaloge denarja za primer, da gre vse narobe. Samo denar vas bo namreč rešil iz kakšne globoke zagate (aretacija, težave z zdravjem ali opremo,…)

Popotniški forum z veliko informacijami: 

Izredno dober potovalni priročnik: Mapping the Tibetan World

(Kotan Publishing, ); zaradi sprememb v kitajski politiki za popotnike trenutno ni povsem verodostojen glede potovalnih informacij, vendar je sicer zelo popoln.



_ ________________________________________________

fil.banau.m.JPG (23322 bytes) Japonska

Pozdrav vsem popotnikom,

Pred casom sem popotoval po Japonski in sem 'nabral' kar nekaj izkusenj.
Medtem se je pojavilo obilo vprasanj. Morda bo kdo nasel kak odgovor v tem tekstu.
V Tokyu se ni tezavno znajti tudi ce ne poznate nobenega japonskega
znaka, saj je vecina reci opisanih in napisanih v anglescini. Ce pa kdo
pricakuje, da bo lahko tudi komuniciral v tem jeziku, se hudo moti.
Pretezno sem spoznal, da so na ulici moznosti priblizno 1:100. Zelo zelo
uporabni so zemljevidi v japonscini. Prestudirate svoje destinacije (v
LP so znaki narisani), jih oznacite, potem pa jih primerjate. To je
najenostavnejsi recept za potovanje tudi po zakotnih krajih Japonske.
Zelo uporabno za prometovanje z avtobusi. Za vse uporabnike zelezniskega
prevoza: RailPass obstaja za 7,14 in 21 dni. Najbolj ekonomicen je za 21
dni (57k Yen) lahko narocite kar pri Kompasu (miklosiceva) za majhno
provizijo. Le-ta je v primerjavi s stroski neznatna!!! Ko pa vam karta
potece oz se vam zdi to vseeno preveliko, priporacam potovanje z
avtobusi, ladjo (ja ladjo!) in privatnimi zeleznicami. Za primerjavo
Keisei Line z letalisca NArite stane 810Y, Narita Express japonske
druzbe pa 2940Y. Razlika 15min.
Hostli so zelo zelo zasedeni. Rezervacija nujna, tudi za vse ostala
prenocisca. Pri tem dobite tudi popust. Edina tezava nastane pri
komunikaciji preko telefona, zato pred rezervacijo poskusajte spoznati
ali pa kar prosite nekega Japonca naj vam pomaga. 100% vam bo! Japonski
stil prenocisca (jogi na tleh) je bistveno cenejsi od zahodnjaskega.
Hrana je odlicna, v vecini restavracij imajo slike ali celo plasticne
modele, tako da z narocilom ni problema.
Prijetno potovanje,



fil.banau.m.JPG (23322 bytes) Kitajska

Andrej, ocitno ti ni dolgcas, glede na to, da gres po podobni poti kot sem sel sam pred nekaj leti (ko smo se bili studenti in smo si lahko to privoscili), ti vsekakor svetujem dva ali tri dnevno treking turo po tiger leaping gorge blizu lijianga, ki je gotova ena boljsih stvari na kitajskem.

jasno pricakujem povabilo na diase do takrat pa srecno , predvsem na avtobusih, lepo se imej, bostjan

Quoting andrej rekar <

Zivjo vsem skupaj!</ >

> < >se drugic se javljam, tokrat z visine 2.500 m, iz mesta Songpan na> robu tibeta...</ >> < >vs eskup izgleda precej drugace kot pretekli teden v dolini in me> mal spominja na lanski peru...temp. in vreme sta precej bolj ugodna in> tud narava je veliko lepsa...jutri gremo za3 dni pogledat po tibetu s> konji...</ >> < >tolk zaenkrat, pa lp z drugega konca sveta,

> Andrej


fil.banau.m.JPG (23322 bytes) Tibet

Živijo vsem skupaj!

 se drugic se javljam, tokrat z visine 2.500 m, iz mesta Songpan na robu tibeta...  vse skup izgleda precej drugace kot pretekli teden v dolini in me mal spominja na lanski peru...temp. in vreme sta precej bolj ugodna in tud narava je veliko lepsa...jutri gremo za3 dni pogledat po tibetu s konji...

 tolk zaenkrat, pa lp z drugega konca sveta,



idn.bali.m.JPG (10047 bytes) Kitajska

Lep pozdrav vsem poznanim!

 S 40 stopinj in bolj malo sonca se oglasam , trenutno iz Xianjana...ogledali smo si ze kitajski zid in prepovedano mesto v pekingu, jemo zelo pocen (dobro kosilo s tremi piri je okoli 280 sit)....popijemo pa 4 do 5 l pjace, voda ali pir....  scer pa je vecinma megleno(smog) in vroce....

 Lp, Andrej


fil.banau.m.JPG (23322 bytes) Japonska

Živijo, Janin.

Oprosti, ker se kar nekaj casa nisem oglasil, vendar saj ves kako je - na     ovanju je obicajno casa premalo, prijateljev, ki jim je treba odgovoriti na mail pa veliko.

Trenutno sem v Hiroshimi in sem le se 200 km oddaljen od mojega cilja na Z Japonske (Shimonoseki), tako, da bom verjetno ze v sredo zjutraj v Koreji.

Do sedaj sem prekolesaril 4300 km, mogoce nekoliko manj kot sem mislil, vendar sem imel kar precej slabega vremena. Pravijo, da je bila letosnja dezevna doba prezgodnja in je zacelo dezevati ze sredi aprila ter kot kaze je sedaj ze konec, ker je ze cel teden lepo vreme in bo vsaj se naslednji teden.

V zacetku tedna sem bil na obisku pri nasih nogometasih v Mimasaki. Fantje so kar v redu in na oko izgledajo dobro pripravljeni. V torek so bili se nekoliko utrujeni, v srewdo zjutraj pa ze precej bo;lj sprosceni. Vzbudili so kar nekaj zanimanja med prebivalci Mimasake ter med lokalnimi (pa tudi nacionalnimi) mediji. Prav tako je bil seveda v srediscu pozornosti neki nori "gaijin" (tujec) s kolesom in veliko zastavo. Japonci so se izkazali kot pravi profesionalci v organizaciji in glede varnostnih ukrepov mogoce kar nekoliko pretiravajo (nasi novinarji pa bentijo).

Drugace se moje 2 mesecno bivanje na Japonskem izteka. Izgleda, da bom prisel skozi s 110.000 jeni, kar je res malo za 2 meseca. Japonska sicer velja za drago drzavo, vendar sta zelo draga transport in nastanitev, ce pa     ujes tako kot jaz - s kolesom in spis v sotoru,     em je tako    ovanje cenejse kot marsikje v Evropi. Zato bi Japonsko toplo priporocal vsem    encialnim kolesarskim popotnikom v Sloveniji. Ceste so v redu, obcasno gostega prometa se privadis, vozniki vozijo zelo varno, pa tudi     ace je Japonska zelo varna. Edini problem je, da je nekoliko vec padavin kot v Evropi.

Toliko zaenkrat in lep pozdrav, Matjaz


fil.banau.m.JPG (23322 bytes) V štirinajstih letih sem prepotoval že kar nekaj. Delcek Evrope, Vzhodna Azija ter Avstralija in Nova Zelandija je del sveta, ki sem ga že prehodil. Ne vem ali bi koga zanimala moja dozivetja. Imam kup video posnetkov in še vecji kup diapozitivov.  Moj e-mail lahko objavite na vaših straneh, ce bi koga kaj zanimalo.

 Lep pozdrav            Mirko iz Ljubljane


 idn.bali.m.JPG (10047 bytes) informacije o filipinih simon 041-432291


fil.banau.m.JPG (23322 bytes) Kitajska

Od 22. 6. do 10. 8. 2001 sva se s prijateljem potepala po Kitajski, ki je v nama pustila čudovit spomin. Opisala vam bom pot, po kateri sva potovala in vam predlagala, kaj zanimivega se da videt ali pa doživet na določenem področju. Na koncu pa še par nasvetov, da vam bo potovanje po Kitajski vsaj na začetku olajšano.
Peking - Prepovedano mesto ( the Forbidden city )
- Trg nebeškega miru ( Tiananmen )
- Poletna palača ( Summer Palace )
- Yonhegong ( največji budistični tempelj v Pekingu )
- Konfucijev tempelj
- Eden izmed parkov-npr. Beihai park, da vidite kitajske karaoke
- Pekinška raca ( zanjo boste v vsakem primeru morali odšteti vsaj 50 yuanov ( 1100 sit ), ker je to njihova velecenjena specialiteta- malo se potrudite in najdite restavracijo z tako nizko ceno- ena je blizu Jinghua hotela, kjer sva midva prenočevala, sicer se v centru cene gibljejo tudi okrog 200-300 yuanov )
- Kitajski zid ( Simmatai predel še ni v celoti obnovljen in takrat tam ni bilo veliko turistov)
- Silk market ( tu lahko kupite vse!- npr. Northface goretex jakne od čistih ponaredkov za 1000 do 2000 sit do ukradenih originalov za 10000 sit - zadnjih nima vsak prodajalec, zato morate najti pravega in mu zatežit, ker ima sicer to ukradeno robo skrito, saj policija redno pregleduje cel market; CD-ji, majčke, Kippling zadeve, noži )
Xian - Terracota
- muslimanska četrt mesta je super predvsem v večernih urah, ker dobite za jest na žaru
- staro obzidje ( znotraj le tega modernizirana Kitajska, izven pa totalna beda- kontrasti, ki jih boste na Kitajskem nenehno srečevali )
Kunmming - Western Hills ( to je en hrib z nekaj atrakcijami na vrhu; sicer je to za nas turiste bolj za razmigat, medtem ko je to za Kitajce bolj izlet z gondolo- vsi Kitajski hribi imajo gondolo )
- tempelj na severnem delu mesta - dober za ogled čingliša - kitajske angleščine
- Stone forest ( ne it tja, ker je že vse skomercializirano in totalno brezveze, sam da ti tile Kitajci spet mastno zaračunajo )
- jezero Dian ( zeleno čudo s črnimi lisami - dokaz, kako hitro in brez posluha za ekologijo se razvija kitajska industrija )
Dali - ribolov s kormorani na jezeru Er hai
- 3 pagode- oglejte si jih iz enega majhnega jezera in ne plačevat vstopnine, ker razgleda nanje kot Kitajci obljubljajo sploh ni
- Yi people market -organizira ga Jim pri Jims guesthouse
- posedanje po kafičih, ker je tu veliko nahrbtikarjev in velik za zment
- rentajte si kolo in se odpeljite na raziskovanje vasic ob jezeru Er hai
- jezdenje ali trekking po gorovju Changshan
Lijiang - glasbeni večer z manjšino Naxi
- uživanje v družbi drugih popotnikov, kajti tudi tu je veliko kafičev - v teh je na voljo tudi velika izbira jedi, zato se tukaj lahko za malo denarja ful na jeste
- sproščanje!!!!
- opazovanje kitajskih turističnih skupin v njihovi lastni državi ( posebno doživetje )
Baisha - dr.Ho - arogantni prevarant, ki je pokvaril celo vas, saj že tri letni otroci pljuvajo nate, če jim ne daš denarja, je pa v tej vasi izredno zanimiva arhitektura hiš
Tiger Leaping Gorge - nepozaben treking, ki ga ne smete izpustiti !!! ( več info v marčevski Številki revije Svet in ljudje v rubriki Ali ste že slišali? )
Zhongdian - mesto na stiku s Tibetom, ki ga ravno prenavljajo, zato ni nič kaj vabljivo - opazili boste, da želijo Kitajci prenovit vse, kar jim je še pristnega ostalo
- Songzanlin samostan ( menihi so polni keša, ki ga niti ne skrivajo in bi od tebe kupili vse - foto opremo, mobitel, daljnogled…, če pa jim že nočeš ničesar prodati, bi oni malo denarja za heroin - verjetno mi tega ne verjamete, toda to se nama je res zgodilo - in tako se je razblinilo moje spoštovanje in utvare o meniškem življenju - danes bi to opisala kot zavetišče za sproščanje testosterona, saj si tudi nas turistke ogledujejo popolnoma brez zadržkov (to se mi v celi Kitajski ni zgodilo tako očitno! ) in tudi po mestu prosto hodijo naokrog! )
Yangshou - več info v marčevski reviji Svet in ljudje
Longsheng in Backbone Rice Terraces - to so hribi visoki do 800m in v celoti predelani v riževe terase, tu je res lepo in mirno, odmaknjeno od turističnega vrveža, ki je sicer značilen za središče te province
Shaolin - ogled templja in treninge menihov
- priporočam, da tu ostanete več dni, si najamete osebnega trenerja in trenirate kung- fu
- druženje s kitajskimi otroci, ki tu množično trenirajo kung - fu
- priporočam, da jeste z otroci v njihovih menzah, saj se boste za 40 sit pošteno najedli ( s seboj imejte kakšno posodo, kamor vam bodo lahko dali hrano ) , za razliko od hotela, kjer tako kot povsod po svetu preveč zaračunajo
Peking - nakupi na Silk marketu
Na letališču se nikar ne pustite pregovoriti kakšnemu taksistu, da vas on pelje v center mesta, saj vam bo mastno zaračunal ( v najboljšem primeru 6000 sit ) - ne pozabi, da si novinec v državi in da igrajo na tvojo šibko točko, da itak ne veš, kakšne so sicer cene! Potrpežljivo poišči avtobus v bližini letališča, ki te bo za 380 sit odpeljal v center. Izstopil boš sicer bolj po občutku kot pa, da bi vedel, kje si ( na avtobusu namreč ugotoviš, da nihče ne govori angleško, vsi pa se ti samo smehljajo in ti kimajo ), ampak sej prvi dan je vedno najtežji! Optimizem pa bo!
Če ne znate kitajsko, si nujno kupite phrasebook od Lonely planeta, saj vas bo v večini primerov rešil iz zagate. Lahko pa tudi prosite kakšnega angleško govorečega Kitajca, da vam prevode napiše na list - npr. Kje je …
Telefonska številka od slovenske ambasade v Pekingu: 00861064681030
Vsi telefonski pogovori znotraj mest so zastonj.
Če potujete z vlakom iz ali v Peking, nikar ne zapravljajte za hardsleeperje ne glede na dolžino vožnje, saj so že hardseeterji pravi luksus! Toda le v okolici Pekinga!
Denar lahko brez skrbi menjate na črno, saj boste tako veliko več dobili. Priporočljivo pa je, da se pozanimate, kako izgledajo pravi in ponarejeni bankovci.
V novem Lonely Planetu ( 2000 ) je že opisana nova povezava med Chengdujem ( Sechuan ) in Kunmmingom ( Yunnan ) in sicer namesto da greste z vlakom direktno po železnici, raje izberite gorske poti z avtobusom. Vožnja bo bolj utrudljiva in predvsem daljša, baje pa je zelo slikovita, saj na tem območju živijo številne manjšine. Slišala sem, da je pot možna le v omenjeni smeri, obratno pa ne! Priporočam!!!
V provinci Yunnan pojdite še do Lugu jezera ! Vzame vam še dodatne 4 dni zaradi dolge vožnje, ki si jih midva nisva mogla vzet na žalost.
Če greste na Kitajsko, si za provinco Yunnan vzemita vsaj 4 tedne, ker je res izjemna.
Nikar se ne pretepajte, saj na Kitajskem vsi obvladajo kung-fu in takrat vam ni pomoči!
Na kitajski ambasadi v Sloveniji vam dajo vizo le za en mesec, zato se lahko zgodi, da jo boste morali podaljšati. To lahko storite v vsakem mestu na PBS, manjše ko je, manj časa boste čakali.
V Kitajsko ne morete vstopiti s prevoznim sredstvom ( avto, motor ).
Internet dostop možen povsod.
Tako. Natrosila sem vam kar nekaj stvari in upam, da bodo komu prišle prav. Če želite vedeti še kaj, mi pišite na  ali pa me pokličite na 031-335819.


Jugovzhodna Azija: Singapur, Malezija, Tajska, Vietnam, Indonezija, Laos, Burma, Kambodža
Vzhodna Azija: Kitajska, Japonska, Hong Kong, Koreja, Filipini