Azijazah

Obnovljeno: 16.02.12

Na tej strani najdeš nasvete, potopise in popotne dnevnike, ki jo na spletno stran Popotnik pošiljajo naši popotniki. Vse bralce vabim da si preberejo dolgo vrsto člankov, fotoreportaž in informacij z vseh koncev sveta.

Ko se prihodnjič odpraviš kam daleč, bomo vsi hvaležni, če eno kopijo svojih javljanj pošlješ tudi na naš naslov. Tudi vsi tvoji prijatelji jih bodo tam gotovo z veseljem prebrali.

Janin

Zahodna Azija: Jordanija, Izrael, Irak, Iran, Afganistan, Oman, Sirija, Zdr. Arabski Emirati

povezava: Vzhodna in JV Azija

povezava: Južna Azija: Nepal, Indija, Sri Lanka, Pakistan

Afghanistan FAQ & Security Thread.

Since the demise of the old security thread, and the number of frequently asked I thought it might be a good idea to start a new 'Afghan FAQ' thread attempting to cover the most frequently asked questions and provide up to date information in one thread on not only security, but the most frequently asked questions about flights, travelling the Khyber pass and the classic 'is it safe?', since so many gems of information get lost in individual threads.

Hopefully everyone here, both our regulars and recently present tourists and workers will contribute here with areas they know best, experience, and handy tips and we'll try compile a great resource on the amazing country that is Afghanistan.
Can we try and keep politics and personal issues out of this thread too, as much as possible.

Intro: Afghanistan is Awesome. There, you heard it here first folks. It is a truly amazing destination, abound with stunning scenery, a proud, fantastic people and, we'll all admit it, a real sense of adventure to it. But it is a truly dangerous place. It is somewhere that the uninformed, unprepared and the just plain the unlucky can run into very real trouble. Hopefully once everyone chips in this thread should be able to answer a lot of the basic questions most people have, and then base their further research from there.
Good Luck!

Security:
Afghanistan will feel like the safest most peaceful place on Earth, until something happens, you see someone killed, a bomb go off or a city go into lockdown.
Complacency kills.

Afghanistan is a war zone.

Alright you knew that already, but it is a point that just cannot be underscored enough. This is not an attempt to scare you off or pretend that going to Afghanistan is some banzai kamikaze suicide mission, rather an attempt to try and collate as much open source information as possible to tourists who won't have the resources available to them.

The most important things to note are that 99% of incidents won't ever get reported, what you will hear about will literally be the tip of the iceberg, and chances are the things most people worry about, are the minor risks, and the mundane are the more serious.

You need to know why you are going to Afghanistan and be prepared for the event you may well not return.
Chances are you will be in and out so quickly you're luck will hold, but you need to realise that your situational awareness is extremely limited if not blind once in country, and you are just going on a wing and a prayer.
All this information is provided to you free of charge, so in the event you end up one legged from a mine, kidnapped, found beaten to death in a ditch with your severed penis in your mouth, or on Al Arabiya TV in an orange jumpsuit, thats how liable I am for it.
Use this information at your own risk. It is a heads up, it is not definitive, up to the minute or guaranteed. You've been warned.

Some specific threats:
(Note: This is a quick overview of specific items and areas, this is not and does not intend to be a definitive list of Afghan threats and highly susceptible to change. The bad guys learn faster than we do.

Bombs:
Suicide Bombers (Vest and VBIED) This is the one most potential tourists to Afghanistan seem to get all worried about, but in reality, bombs should be the least of your worries. To be involved in a bombing of these types you would have to be extremely unlucky. These can hit anywhere and everywhere in Afghanistan (In fact are more likely in Kabul and the North where security into towns is weaker), but try avoid crowds where possible. They will often divert their target if they see westerners in the area also.
VBIED's are always going to be a danger near government buildings and any official gathering. These are the big guns of the taliban and relatively rare, but extremely deadly when they occur.
If you see or hear a bomb, do not go to the area to have a look, as there will usually be multiple bombs in the area to target Afghan's who just can't resist having a look and first responders (Ambulance and security)
Leave as fast as your legs will carry you.

Roadside bombs & Road Mines:
These are a growing threat in Afghanistan along major roads, but as of the time of writing, in the roads most used by tourists, particularly the main highways from Kabul to Mazaar i Sharif, from Pul i Kumri to the Tajik border and Islam i Qala to Herat they are not so much an issue due to traffic numbers.
BE WARNED: Anywhere off these roads is "Indian Country" and the risks will multiply greatly as the traffic flow decreases, both in terms of IED's, mines and roadblocks.

For tourists the most noteworthy areas for IED's and mines are probably the areas surrounding the Hazarajat (Bamiyan province), as well as the Hazarajat itself. CF forces have begun reporting considerable increases in the finds of IED's and TC6 Anti-Tank mines along the roads, including in very close proximity to Bamiyan and the road to Band e Emir and the number of attacks on New Zealand personnel have gone from effectively zero to considerable, in what was (and probably still is) the "safest" province in Afghanistan.

The common misconception that all Hazara are anti-taliban and friendly is extremely wrong as prominent Hazara militants have thrown in their lot with the Taliban and operate often with impunity from Dai Kundi and surrounding regions, heavily backed by Iranian arms, including the mines.

The areas East and North of Herat in particular are like the Wild West and amongst the more dangerous in the country. As the roads here are few, poor, dirt and often used by ISAF and CF, they are probably the most IED & mine ridden for tourists to encounter.

Anti-Personell Land Mines and other forms of Un-Exploded Ordnance (UXO)
Assume absolutely everywhere in Afghanistan that doesn't receive considerable amounts of foot traffic is a potential minefield. Often an area will be marked with some form of simple local signage to indicate known quantities of uncleared mines and UXO's. This is typically in the form of red paint on rocks, or sometimes sticks with red ribbon or the top painted red. BEWARE: Often the warning will be only a few drips of paint on a rock, often covered in thick dust and unless you are actively looking for them, they are easy to miss.

Particular areas to be careful of include dry riverbeds, drainage ditches, dykes, irrigation channels and anywhere else where water and gravity will combine to wash the UXO and channel them towards. Also be weary of any footpaths in or around Afghan National Police compounds, as they will be used for foot patrols and often mined.

NEVER EVER, trust an Afghan telling you an area that you are not extremely sure of is okay to walk.

Afghan's will tell you what they think you want to hear and cultural issues will cause them to always err on the side of giving the Faranji (Thats you) what they want.
It is a twisted form of hospitality, unless they are 100% sure there are mines there, they won't tell you it is dangerous.
The flip side is most Afghans simply don't know where the mines and UXO are after thirty years of war, and there are a lot of one legged Afghans to testify to the fact.

Also you will often see stencil painted 'HALO Mine Trust verified' and similar around Afghanistan in ruined buildings and the myriad of ruined armoured vehicles and tanks. This does not mean they are safe, or haven't been booby trapped, it simply means that once, a few years ago, the HALO guys or someone like them came along, decommissioned the vehicle and checked it for ammunition, UXO and booby traps then.

Roadblocks, Banditry and kidnapping:

This is probably the most serious of the war-related threats and the most likely you are to potentially encounter. The area as a tourist you will probably run the risk of crossing these most are the areas west of Kabul to the Hazarajat (Bamiyan) and the area is festooned with these. These are not just your bog standard Pashtun Taliban (in fact the least of the groups here) but every man and his dog including Hazara militant groups and bandit groups. The primary aim of these is extortion and kidnapping. The overwhelming majority of victims to date have been Afghan, but finding a westerner for these guys is like winning the Euro-Millions, as the local bandits will happily sell you to the highest bidder, including Taliban and Al Qaeda elements.

Roadblocks with the intent of intimidating, kidnapping and or killing Afghans and anyone else unfortunate enough to cross them are spontaneous, shortlived things, that are highly mobile and unpredictable.

General violence:

The thing that you will probably see, and possibly encounter personally. Afghans have endured over thirty years of constant, brutal war, and this has had a lasting effect on the national psyche of Afghans violence always lurks just below the surface and can errupt from laughing to stabbing in literally seconds. They generally see violence, not as a last resort, but as a first resort to solving problems.

Every Afghan male will have a knife on him, every one, and they can and will use them with the most minimal of provocations.
Afghan men will kill each other of matters of honour, and the slightest, most abstract provocation can often be enough.
Along the same vein never be alone with Afghan men in areas out of public view, especially at night, never accept drinks that aren't shared with the host (ie the same tea pot)

One related issue (for men too) is that of homosexual rape. Yes, you read that right, this is not as strange as it sounds.
If you find yourself alone with an another Afghan male, Pashtuns in particular, be very aware that he quite likely may interpret your presence without other locals for company as an invitation for sex.
They may also believe they have a right to take it anyway, and the idea of forcing submissive sex with another male is in no way uncommon.

Nobody talks about this due to it being haram in islam, but it is a serious issue, and not just one for women to be careful of.
(That said don't go around thinking you're going to be raped by every male offering hospitality, like everything, just be aware)

Regions to know the risks in:

Kabul: You will probably come here at some stage. Beware of the dramatic upswing in violence and show-piece terrorist attcks recently, and be prepared for anything. Don't walk around at night.
Panshir Valley, tomb of Massoud & Shomali Plain: Considered as close to 'safe' as Afghanistan gets, mines and UXO are the main issues here you will likely face.
Mazar & Balkh: These are probably the safEST places you will visit, but beware the risks of kidnapping and general crime are still something you just cannot discount and keep your wits about you at all times.
Kunduz: Stop, change busses, keep going. Nothing good have ever happened to anyone in this shit-hole of a town. Drive through if you must, but just keep on going to Mazar, Kabul or Tajikistan.
Bamiyan & Band i Emir: The town itself isn't the issue so much as the roads leading to it from Kabul are very hazardous, to the point of, at the time of writing, being very difficult to recommend visiting.
Herat & Central route to Bamiyan: Lovely city but the sights to the north of the city are along roads no less intense than anywhere in Helmand, Kandahar or Paktika provinces. Recommend using only the road to Iran or flying to Kabul/Mazar unless absolutely necessary. Even if it is necessary to leave by road north or east, think again.
Maimana (Herat-Mazar road): The Viking PRT here have about as much on their plate in the restive region as they desire, it is a rough area and taking potshots at passing vehicle is a popular taliban past-time here.
Jalalabad: Surprisingly to most people the area is rather quiet these days, but there are considerable local issues that mean you're probably best to just keep away for now.
South of Kabul: Please don't. Thankyou.

Clothes:

Firstly, please, for your own sake, don't wear a pukul hat. You will look silly in it, and it is one of the easiest ways to spot tourists from a mile off.
Outside of Kabul it is generally a good idea to invest in a set of shalwar kamis.

Note: make sure you buy a vest for it, either the waist-coat style or the fishing style, but in Afghanistan, generally not wearing a vest is the western equivalent of walking around with either a propellor hat like a child or walking around with pink hotpants and a mesh shirt.
Only if you have considerable personal prestige (which you don't) is it considered normal to wear one without it.
Generally speaking if you don't they will think you're either a stupid tourist, a Pakistani, a boy or effeminate and not necessarily in that order.

In Kabul you will probably feel silly wearing a full shalvar kamiz and vest, so best to go with the trusty David Attenborough uniform of a normal long sleeve shirt and trousers, usualy something like blue and beige or similar. have a look at what most of the Afghan men wear around Kabul and you'll cotton quickly. (no punn intended)

Air Travel:

Ariana Afghan National Airline is jokingly called 'inshallah airlines' for a reason, and Kam Air and Pamir air aren't far behind. The chances of your flight even showing up on the day you've booked the ticket for are directly proportional to the will of God. Even the regular routes like Kabul-Herat are unreliable and it isn't uncommon for people to have to wait up to
three days to get a flight out.

Visas: Everybody needs a visa, from an Afghan Embassy to enter Afghanistan. Visas are not available at any border. Several nations are expressly denied entry at the request of their home governments like South Koreans.

Entering from Pakistan:

As of the time of writing, the Khyber Pass is closed for entry to Afghanistan.
That means you from Peshawar cannot catch a taxi, a bus, a moto-rickshaw, hitch-hike, walk, drive your car, your bus, ride your motorbike, scooter, push-bike, unicycle, pony, donkey, whatever to the Torkham border and on to the Jalalabad-Kabul road until further notice.
We have several excellent Pakistani contributors here as well as tour guides who you can rest assured will gleefully inform you when it is possible. Please don't start new threads about how you want to do it.

Entering from Iran: From Mashad there are usually a handful of busses, mostly carrying freight to Herat. Make sure you book you tickets at least the day before you intend to depart, as the busses leave around 04:00 to 07:00 in the morning.
Expect to be sitting next to boxes of tiles, panes of glass, artificial flowers, kid's bath toys and all sorts of other random crap that there is apparently an urgent need for in western Afghanistan.
The trip is relatively painless. You will have one or two Iranian stops for drug and people smuggling and the border is about as un-chaotic a border as you will ever see in life.

The process of bringing the bus over is slow, usually an hour or two, but you shouldn't expect any hassles.
You can and should change money at the border, as the children there will give you the correct rate. When you get the Herat the bus stop is a carpark full of taxis, take one to your desired hotel.

Money: The Currency of Afghanistan is the Afghani, it is usually just under 50Afs for $1USD (normally about 47 or 48) and US dollars are often widely accepted by hotels and restaurants so long as they don't need to give much change. US dollars are the best currency to bring to Afghanistan, but Euro's are also easy to change in major cities (Kabul, Herat, Mazar)
ATM's dispensing both US dollars and Afs are widely available in Kabul, in fact, it is entirely possible to rely on these machines for most of your cash if you are making several short visits to kabul, but always have back-up cash in case the machine is down, or you need to get from wherever you are, to somewhere else safer in event of emergency.

Handy Tips:

Your vest will have lots of pockets, it's what Afghans use them for, you should too. ;)
Write your blood type on your boots. A good idea is to wear a small neck-chain or leather or rope around your neck and get a band-aid (plaster) and write on it both your blood type and nationality (the latter in english and Persian)

The reason for this is if you are unlucky enough to have some unfortunate event befall you, they won't search your pockets unless you're already dead - if you're alive the first things they'll remove are your shirt and shoes. - The best solution is to have blood-type, NKA (No Known Allergies: or allergies if you have them) and nationality in Persian.
I have it written on the collars of all shirts also, on a folded cloth-strapping tape on a poly-neck chain and on the cover of the notepad that is always in my pocket as well as blood type on boots - both sides and the tongue.

It may sound paranoid but it saves lives.
_________________________

Srednji vzhod: Kairo – Nuweiba – Taba – Eilat – Aqaba – Wadi Rum – Wadi Musa – Petra – Aman – Jeruzalem – Masada – Zohar – Elat.

_______________________________________________

Vzdušje -TURČIJA
Prvič grem v Turčijo. Grem z letalom ADRIA.
Zanima me, če mi lahko kdo malo več pove, kakšna je Turčija, kakšni so ljudje (kako te tretirajo), kakšna je prehrana (kaj se splača jesti in kaj ne), kakšne so cene hrane, kaj se splača tam kupiti in ali je možno plačevati z EURI (barantanje?) V glavnem utrip te države!
Hvala za čimprejšnje informacije.
Lep in prijeten dan
Helena
-
Avtor: SAMO ŠTRITOF
Vzdušje je pozitivno, ampak meni je bila najbolj
všeč Kapadokija in Kurdistan. Morda želiš LP?
-
Avtor: ela
Jst pa nikoli več v Turčijo, pa če bi mi plačali! Bila lansko leto v Antaliji,pa ne bi šla več! Niti ena stvar mi ni bla všeč, ne ljudje, ne prehrana, ne nič, večino tedna sm preživela na wc školjki, čeprav sem pazila kaj jem in pijem, pa tudi na infuzijo kasneje morala... Uglavnem nobene dobre izkušnje nisem tam doživela.
Dobro se pozanimaj za hotel oz. nastanitev!
Lp
-
Avtor: SAMO ŠTRITOF
Antalija ni merilo za spoznavanje Turčije.
-
Avtor: Pika
Jaz sem bila v Turčiji že pred par leti, ampak imam zelo lepe spomine na to potovanje. Meni je blo super! Šle smo 3 punce in včasih je bilo potrebne malo previdnosti, ker znajo biti moški še preveč prijazni. Ni dobro bit preveč vpadljivo oblečen. Drugače je pa to krasna država; se strinjam, da je Kapadokija res enkratna!
-
Avtor: Jst
A priporočate vzhod, jezero Van in okolico?
Kaj pa sicer? V kateri kraj v Kapadokiji je najbolje it? Se kdo spomni kaksnega dobrega hostla?
Katere kraje v Turciji se se splaca videt?
-
Avtor: Pika
V Kapadokiji priporočam Goreme - manjši kraj, zelo prijeten, je tudi dosti možnosti za nastanitev (naslova, kjer smo mi spali žal ne najdem več), potem pa greš lahko na trekinge in sprehode po okolici.
-
Avtor: mo
Živjo!
Turčija je super! Ljudje izredno prijazni (moški včasih preveč in moraš malo paziti, da si kaj prehitro ne mislijo). Kapadokija te očara! Od tam sem jaz šla 3 dni na izlet na vzhod (Cem Tour ... ena od agencij v Kapadokiji) in to je bil definitivno najboljsi del potovanja. Vzhod je drugacen. Tako da bi ti jaz priporocala jezero Van in okolico; meni ni uspelo. Kurdi so se sploh skozi celo Turcijo izkazali kot ena sama prijaznost. Na obali se ti splača obiskati Olimpos (hotelske komplekse izpusti! sam beton ...). Tam so kampi s hiškami na drevesih. Jaz sem bila v zadnjem, tik pred obalo ... izredno gostoljubni. Od tam sem sla na 4 dnevno jadranje do Fethie. Morje in obmorska mesta so zakon. Kar se pa tice svetovno znanih Pamukal in Efeza ... slednjega definitivno lahko izpustis. Ce bi se se enkrat odpravljala, bi sigurno vecino casa prezivela na vzhodu; na koncu pa le se odmor na jadrnici in bi bilo potovanje popolno.
Lep pozdrav
Mojca
-
Avtor: l
Kaj pa turčija v času novega leta, ima kdo kakšne izkušnje s tem.
Sama sem bila v Turičiji pred tremi leti-ALANYA, bilo je super, ljudje prijazni, hrana dobra.Bila sem sam, in nisem imela prav nobenega problema.
L.

________________________________________________

Evo naju koncno v Iranu.
Start predvcerajsnjim na Dunaju, pa let preko Qatarja v Teheran (neskoncno 7-urno cakanje na letaliscu), iz Teherana pa direkt na drugo letalisce in v Shiraz. Potem ko sva se namestila v hotelu sva prespala celo popoldne, sla ven na vecerjo (kvazi kebab, ki je bil bolj podoben maxi cevapom, podplatastemu kruhu, popecenemu paradajzu in mesani solati s pinki radioaktivnim prelivom). Ocitno se zivljenje na ulici tukaj zacne ob desetih zvecer, ko je mozno kupiti vse od spodnjih hlac, granatnih jabolk, manjse sekirice in univerzalnega francoza za popravit vodovodno napeljavo :-)

Dogovorjena sva, da bova drugic malenkost vec nacrtovala: tukaj je namrec se mesec Ramadan, med katerim muslimani od zore do mraka ne smejo jesti, piti in kaditi nicesar. Se sreca, da se zmraci ob sestih. Zaenkrat se ni znanstveno dokazano, kaksen vpliv bo to imelo na najini prehranjevalni dieti.
Shiraz je eno najbolj znanih in najlepsih mest, zgleda pa kot da so pred dvema tednoma koncali z vojno - en malcek razsuto.
Zivana se je koncno sprijaznila z dejstvom, da bo nosila crno tuniko in naglavno pregrinjalo, ker trenutno seka ven iz mnozice kot bela vrana z zeleno tuniko in modro ruto (95% zensk zgleda kot ninje - vse v crnem). Vceraj zvecer je bila pa sploh extra special, ker je imela kompletno bez opravo in je po mojem zgledala kot njihova nevesta!

Zdaj greva pa na banko kupit miljon in pol rialov, da bova imela za jest.
Fejst bodite pa se slisimo.

J&Z
________________________________________________

Hja,

Iran konec koncev le ni tako iranski kot je zgledalo na prvi pogled oz. kakor nama je zaupal prijatelj Kazem:
pred islamsko revolucijo je bilo bolje, lahko si peljal deklico na randi v park in pocel se kaj vec kot se pogovarjal, disko in vino nista bila prepovedan sad. Zdaj morajo pa revezi v Dubai za malo zabave.
Tudi Ramadan (mesec posta) drzi le uradno. V praksi sva se s tezavo prerinila do pulta, da bi narocila falafel in palacinko v sendvicu, ker so se fantje tako grebli za hrano - ob dvanajstih sredi belega dne!

Po Shirazu naju je vodil Kazem (Lonely Planet Iran - njegova fotografija na 4. strani :-). Ko sva bila pri njemu na obisku je ponudil svojo hcerko za zeno postenemu slovenskemu frajerju. Gospodicna studira arhitekturo, je za glavo manjsa od Zivane in tezja cca. 5kg, drugace pa grozno lustkana. Zainteresirani?? Morda kaksen kandidat?

Vceraj sva raziskala Persepolis, kjer je najmocnejsa dinastija Perzijskih kraljev postavila mogocno palaco/rezidenco za sprejem mogocnikov in impresioniranje podloznikov. Seveda je imel kralj zraven tudi trezor :-) in harem :-))))
Zakuril ga je Aleksander Veliki (potem ko je spraznil trezor) - zgodovinarji se kregajo, ali namenoma ali zgolj po nesreci, ko so totalno pijani proslavljali zmago.

Danes odkrivava Yazd in njegove ozke ulicice in hisice iz blatne opeke, jutri pa raziskujemo manjse puscavske vasice.
Se tipkamo!

J&Z
________________________________________________

Cau vsem!
Spoznala sva vec popotnikov in enega iranca in skupaj smo se odpeljali skozi puscavo do templja zoroastrijcev (to je prvo verovanje v enega vsemogocnega boga, iz katerega se je razvilo krscanstvo, islam in judovstvo). Naslednjo noc smo prespali nas strehi zavetisca za karavane sredi puscave (da smo imeli mir pred sakali), se pred tem pa jedli skupni obrok s celo vasjo - nekaksno jed iz fizola?, krompirja, cicerike, mesa, mascobe, zalito z omako iz nevemcesa, zraven seveda njihov tanek palacinkast kruh. Vse postrezeno iz treh mega loncev premera 1,3m. Starejsi moski so delili hrano najprej otrokom, ko pa so prisle na vrsto zenske je bil pa kazin :-))
Naslednji dan smo odstopali naprej skozi puscavo (skupaj cez 500km) in ponoci prispeli do majhne oazice, kjer smo prespali v manjhni hisici iz blatnih opek, premazanih z ometom iz blata. Pod hribom nad oazico je bil mocan izvir, ki je po sistemu kanalov napajal vsa polja datljevih palm, granatnih jabolk, riza, v njem pa so plavale ribice. Rajsko!
Po dveh dneh sva spet sama odstopala do Esfahana, ki ga Iranci sami imenujemo Pol sveta zaradi vseh njegovih lepot. Osrednji trg, ki je drugi najvecji na svetu je nekoc sluzil za igranje pola, danes pa so povsod naokrog trgovinice, na travi v sredini pa imajo cez vikend iranske druzine piknike. Ko sva po napornem (beri: prevec obilnem) kosilu zabusavala, so se okrog naju takoj nabrale 4 druzine z gruco otrok, ki sta jih seveda najbolj zanimala cudna tujca. "Porocena" pa brez otrok!!??
Vceraj sva cel dan prezivela najprej v raziskovanju bazarja, nato pa obiskala iransko druzino, s katero smo po klepetu odsli potepat po mestu. Ob reki je bilo ob mraku vse polno ljudi, mladih in druzin, ki so si prinesle preprogo, kosaro s hrano, vodne pipe, rostilj, ...
Ja, tile pa znajo zivet!
Ker je bil vceraj in danes iranski vikend in njihovo najlepse mesto seveda popolnoma nabasano (hoteli pa posledicno tudi) in nisva imela rezervirane sobe, sva vecer na jakov rojstni dan prespala v kotu dvorisca na skupaj zlozenih sedeznih blazinah, pokrita s petimi rjuhami. Oba sva spala kot topa - mogoce dobra energija dvoriscnega kota?
Jutri greva odkrivat grad Alamut, potem pa v hribe. Ce nama uspe najeti mulo, mogoce preciva gorovje do Kaspijskega morja.
Hoda hafez (oz. adijo)!

Z&J
_______________________________________________
: Niki
Jordanija
Pozdravljeni!
Ali kdo ve kakšne so prometne povezave v Jordaniji, npr. iz Akabe v znane turistične točke (Petra, gora Nebo, Mrtvo morje...). Zanima me kateri prevoz se najbolj splača (bus, taksi...). So razmeroma točni ali se voznih redov ne držijo oz. jih sploh ni?
Hvala!
-
Odgovor na: 2368 Avtor: Katja
Živjo!
V jordaniji je zelo poceni če greš kar s taksijem.Jaz sem šla po celi jordaniji z njim.Taksisti imajo tudi potem kontakte za v Wadi Rum, ti zrihtajo en Jeep in te peljejo, ter če želiš potem še prespiš pri beduinih.Za katerokoli destinacijo je edino dobro prej uprašat več taksistov za ceno.Nekateri so zgovorni in ti zraven še povejo kaj o zgodovini...
pozdrav, katja
-
Odgovor na: 2372 Avtor: Niki
Hvala za informacijo!
A lahko poveš približno kakšno ceno za taksi? Zanima me tudi, če je problem najti taksiste, namreč jaz se moram še isti dan vedno vrniti v isti hotel v Akabi, ker bom tam predvsem zaradi poslov, vendar bom imela precej prostih dni, zato bi si rada tudi kaj ogledala. Se pravi ali se da priti v enem dnevu do npr. Mrtvega morja in nazaj v Akabo? Je izvedljivo?
Lep pozdrav!
-
Odgovor na: 2380 Avtor: Katja
Živjo!
Jaz sem bila tudi v Akabi v hotelu.Za si ogledat glavne znamenitosti potrebuješ 2 dni.
Jaz sem eden dan šla v Petro in v puščavo.Taksistov je ogromno,prej se jih boš otepala kot pa jih neboš dobila.Če greš sama bo sicer malo dražje, ker so cene na taksi (mi smo bili v 2-h).Ker sem imela polpenzion sem vedno hotela biti na zajtrku in večerji.Na ta izlet smo štartali okoli 7 ure. Najprej smo šli v Petro kjer sem bila kakšne 3 ali 4 ure, nato pa še v puščavo, kjer smo počakali na sončni zahod in še vedno utegnili priti na večerjo (VEDNO IMEJ S SEBOJ PASAPORT, ker so po poti kontrolne točke kjer ga vojaki želijo videt-zaradi varnosti).
Drudi dan pa smo šli do Mrtvega morja, na goro Nebo in pogledat srednjeveški mozaik takrat poznane azije.Ker je ta pot nekoliko daljša, smo šli že ob 6 uri na zajtrk, večerjo pa smo komaj ujeli.Če boš šla le do črnega morja boš že zelo zgodaj doma, sicer pa tam več kot 2-3 ure nimaš kaj delat.V vodi si lahko največ 20 minut, ker te vse peče in v bistvu komaj čakaš da spereš sol s sebe (pazi da ti voda ne gre v oči).Nato se lahko še malo namažeš z blatom in je.
Cen se v bistvu ne spomnim več, mislim pa da sem za oba izleta skupaj z vstopnino za v Petro (ta ni ravno poceni) in Mrtvo morje, pa kosilo, pijačo,jahanje kamel...med 25 in 30 tisoč.Naše agencijo ponujajo samo za ogled Petre, aranžma za 15.000 sit.
Priporočam pa ti,da se s taksijem en dan zapelješ do nekoliko oddaljene plaže (imena se ravno sedaj ne spomnim-vendar je najbolj poznana) pogledat tropske ribice (potrebno je plačat vsopnino okoli 1500 sit).Če ti taksisti ponudijo da te pustijo raje na javni plaži ki jo imenujejo Japanes garden raje prijazno odkloni (manj koral,pa moški domačini te nonstop nadlegujejo).
V Aman pa skorja nima smisla hodit, ker tam ni nič zanimivega.Le še eno moderno mesto.
Upam, da sem ti kaj pomagala!
P.S.Vedno imej oblečene dolge hlače in majčke, ki pokrivajo ramena,saj bojo že v takem primeru žvižgali za tabo in bulili kot da še nikoli niso videli ženske.
-
Odgovor na: 2385 Avtor: Niki
Lep pozdrav!
Še enkrat hvala za koristne informacije, ki jih bom upoštevala, saj z agencijami ne mislim hodit na izlete (sem se pozanimala pri Kompasu, ki je največji operater za Jordanijo v Sloveniji, pa stane samo izlet v Petro 20.000 SIT, kar je absolutno preveč).
Najlepša plaža in seveda korale bi naj bila pri hotelu Coral Bay Resort. Ali morda še kaj veš o možnostih za potapljanje?
In še nekaj: ali so na plaži (katerikoli)kakšni vodni športi? - z menoj gre namreč tudi moj fant, ki obožuje vodne športe, npr. : vodni skuterji.
Še to: v katerem jeziko se je najlažje sporazumevat z domačini, angleščini ali nemščini (drugih jezikov niti ne obvladam)?
Hvala!Bay!
-
Odgovor na: 2394 Avtor: katja
Živjo!
Upam, da ti bojo prišle moje informacije prav.Najlepsa plaza je res Coral Bay Resort.Tam si po primerni ceni lahko sposodiš plavutke in masko (niso vključene v ceno vstopno ceno).Jaz sem imela s seboj tudi podvodni fotoaparat za enkratno uporabo in ni mi bilo žal (fotoaparat za 28 slik stane okoliu 3.500 sit).Vodnih sportov ni prav veliko,tam kjer so korale pa jih sploh ni.Jaz sem drugače hodila na plazo Barracuda beach,tam so nekatere vodne športe imeli (voznja z banano, en velik trampolin na vodi-zastonj) vendar bolj malo.
Še nekaj nasvetov:
1.na plažo ne nosit hrane in pijace, ker jo bos morala pustiti pri vhodu
2.cena taksija do Coral Bay Resort je 3 dinarje na osebo, cena do plaže Barracuda beach pa 1 dinar na osebo (ce bi zelela s taksijem)
3.v Petri ti bojo ponujali jezo na oslicih, konjih...za to se odloči ko se bos vracala nazaj in ne prej,saj hoja v hrib pri 45 stopinjah ni najbolj prijetna
4.ne vzet kreme z faktorjem manjšim od 30 (vsaj za prve dni)
Uzivaj!
Katja
-
Odgovor na: 2399 Avtor: katja
...se nekaj sem pozabila...jaz sem se sporazumevala kar v anglescini.
papa
-
Odgovor na: 2400 Avtor: Niki
Živijo!!!
Še enkrat hvala za vse!
Samo nekaj me še zanima, pa sem zadnjič pozabila vprašat. Kako je kaj zvečer, lahko greš na kakšno pijačo, se sprehodiš ali je bolje, da nikamor ne hodiš?
Pa še nekaj, se da kje dobit kakšen načrt mesta Amman, je namreč veliko mesto in veliko možnosti, da se izgubiš? Kako si se ti znašla v Ammanu?
Hvala in lep pozdrav!
-
Odgovor na: 2404 Avtor: kATJA
Živjo!
Sem imela gužvo, tako da ti nisem vtegnila odpisat. Upam da še ni prepozno:)Zvečer se lahko sprehodiš po mestu, ogledaš trgovince, so tudi bari na prostem kjer lahko spiješ pijačo...vendar se vse zapre okoli 12 ure.
Glede Ammana pa ti ne morem kaj dosti povedad ker jaz tja nisem šla.Sem vprašala malo domačine kaj bi lahko videla,pa druge ki so v Ammanu že bili, nobeden pa ni bil ravno navdušen.Rekli so mi da nimaš prav kaj dosti za videt.Vidi se le veliko razliko med bogastvom in revščino.Za zemljevid pa vprašaj v hotelu, tam te bojo napotili na kakšno agencijo v Aqabi.
papa, Katja
-
Odgovor na: 2428 Avtor: Metod
Amman sicer res ni svetovna atrakcija pa vseeno priporočam sprehod po ulicah centra če že boš tam. V Lonely planetu je prav uporaben načrt mesta. Sam priporočam večerno posedanje v kakšnem lokalčku ali pa ob promenadi na Hasemite Squaru in preizkušanje čaja z metinimi lističi ali močne črne kave s kardamomom.
Če te še kaj zanima povej...
Lep pozdrav
Metod
-
Odgovor na: 2428 Avtor: Niki
Pozdravljena!
Ni prepozno za odgovor, saj grem komaj enkrat poleti - se še ne ve natančno kdaj!
Hvala za tvoje nasvete!
Trenutno nimam več nobenega vprašanja, čeprav sem zadnjič razmišljala, da te moram še nekaj vprašat.
Te lahko prosim, da mi na moj mail (janja.kolenc@triera.net) pošlješ tvoj mail, da bi te lahko še kdaj kasneje prosila za kakšen nasvet?
Hvala in lep pozdrav!
-
Odgovor na: 2429 Avtor: Niki
Pozdravljen Metod!
Ali si potoval s pomočjo Lonely Planet? V Lonely Planet sem prebrala, da obstaja nekaj vrst prevoza oziroma tri: JETT Bus, Minibus-Taxi in Service-Taxi, morda veš ali je to še vedno tako, namreč Lonely Planet, ki ga imam jaz doma je star celih 15 let. Kaj je po tvojem mnenju najbolje uporabit, če potujeta dva sama?
Hvala in lep pozdrav!!!
-
Odgovor na: 2439 Avtor: Metod
Ja, potovala sva v dvoje s pomočjo Lonely Planeta. Moram reči, da je 15 let kar častitljiva starost za en LP, tako da...
Kar se tiče prevozov je pa takole. Avtobusi med posameznimi kraji so redni, hitri, udobni in poceni. Do lokalnih znamenitosti oziroma bolj odročnih krajev pa ne vozijo prav pogosto ali pa sploh ne. Zato si moraš za te zadeve poiskati drugačen način prevoza. Mini bus je rešitev recimo (mali bus, pelje ko je poln, ustavi kjer so želje...) ali pa Service Taxi (avto, pobira ljudi sproti in jih odlaga kakor so pač potrebe), rent-a-car (popularen način prevoza ampak bolj iz smeri Akabe v notranjost kot obratno, cena=nimam pojma). Midva sva v Madabi srečala enega učitelja, ki si je svoj mesečni budget popravljal s tem, da je vozil turiste s svojim avtom kamorkoli. Udobna varianta je to in stane nekje med avtobusom in navadnim taksijem. Se je treba pač malo pogajat in je stvar ful v redu. To na splošno funkcionira v Jordaniji.
LP
Metod
P.S. še kaj? Ti kar vprašaj...
-
Odgovor na: 2455 Avtor: Niki
Pozdravljen Metod!
Kdaj pa si bil v Jordaniji? Se spomniš kakšnih cen (npr. kakšen bus, vstopnine - nekje sem prebrala, da je vstopnina za Petro ok. 6000 SIT na osebo)?
Ali veš kaj o potapljanju v Akabi? Je dobro imeti narejen osnovni potapljaški izpit in si potem samo sposodiš opremo?
Lep pozdrav!
-
Odgovor na: 2460 Avtor: Metod
Živjo
Vstopnina za Petro je (približno, ker se malenkostno spreminja glede na sezono, letni čas, povpraševanje...) takale:
21 JD za en dan
26 JD za dva dni
31 JD za tri dni
seveda na osebo. JD (jordanski dinar pa je trenutno vreden približno 280 SIT).
V Jordaniji sva bila aprila lani. Po mojem mnenju je en dan za Petro veliko premalo, tri dni pa kar preveč. Za ostale cene bom še malo pobrskal po spominu in "spominkih" iz Jordanije.
Potapljanje v Akabi? Nimam pojma... ker sva se midva enostavno v Akabi vkrcala na trajekt za Egipt in preživela en čudovit teden v Dahabu. Tam je raj za potapljanje in šnorljanje in lenarjenje in uživanje. FUUUUL poceni in ugodno in zrelaksirano ozračje... še bova šla nazaj. Seveda moraš imeti za pravo potapljanje izpit. Lahko ga seveda opraviš tam.
Akaba naju je tako negativno presenetila, da nisva mogla verjeti lastnim očem. V Akabi je po mojem mnenju edino to fajn, ker je izhodiščna točka za Wadi Rum (skrajno vredno ogleda).
LP
Metod
-
Odgovor na: 2368 Avtor: polona
Najbolj se ti splača da vzameš taxi in se peljete z njim .
Taxiju je zelo veliko in tudi ponujao se sami glejte da ima klimo in da taxsist govori ang.ker tko vam bo tudi sam povedat kakšne zanimivosti.men je blo zelo lepo .
Uživajte!!!!
-
Odgovor na: 2439 Avtor: polona
Aja sem pozabila jst sm se zmenila z enim če te zanima ti povem kako do njega. Uglavnem sma nardila biznis sem mu zrihtala grupo ljudi on pa je poskrbel za ladjo in pijačo ter kuharje ki so nam kuhal in smo se šli potapljat z bombo ali snorkljat kar si hotu ..NORO je blo pa še gratis sem imela...........
Lepo se imej
_______________________________________________

Srednji vzhod 2005:
Kairo – Nuweiba – Taba – Eilat – Aqaba – Wadi Rum – Wadi Musa – Petra – Aman – Jeruzalem – Masada – Zohar – Elat.

Egipt: iz Nuweibe bi moral vsak dan dvakrat voziti trajekt v Akabo/Jordanija, pa največkrat vozi samo eden, ki ga boš zamudil, razen če greš iz Kaira zelo zgodaj zjutraj.
Uradnih študentskih izkaznic od letos ne izdajajo več brez dokazila o statusu.
Javni primestni prevoz v Kairu stane od 7-30 tolarjev, taksi po mestu še vedno manj kot mestni promet pri nas, do letališča pa nekaj manj kot jurja (30-40el). Pozanimaj se, s katerega terminala leti tvoje letalo. Ni nobene logike, taksisti ne vedo, ko boš menjal terminal pa te bodo olupili še za dodatnih 20el. Drugega prevoza ni.

Sirija: vizum dobiš v Ankari s priporočilom našega konzulata. Ljudje so prijazni in težav ni.
Sudanski vizum dobiš brez večjih težav za 100 US$ v Kairu.

Jordanija: vizum dobiš na meji precej ceneje kot pri nas. Ljudje so izjemno prijazni in težav ni. Problem je z iskanjem prevozov na mrtvo morje. Z iskanjem avtobusov je toliko sitnosti, da raje razmisli o taksiju, ki je še vedno zelo poceni.
Mrtvo morje je res zelo zabavno. V resnici plavaš na vodi kot zamašek in moliš vse štiri krake ven. Public beach je imela nekaj sence in tuše, a je stala 7evrov po glavi, tako da smo se do morja raje prebijali po skalah. Malo morja sem poskusil z jezikom, pa je zapeklo kot vrag. Še huje peče, če imaš na telesu kako ranico. Morje vsebuje 10-20 krat več broma, magnezija in joda kot naše morje in je v resnici 33% suha snov. To pa pomeni da sem hlače komaj prinesel ven iz vode. Kratke kopalne hlače sem slekel in oblekel kavbojke čez mokre spodnje hlače. Ko smo prišli domov, so mi kratke hlače kar same stale pokonci, vso kožo sem imel izsušeno in belo, na okus pekočo, mokre spodnje hlače pa so mi popolnoma zabetonirale kavbojke, da so bile kot iz gipsa.

Izrael: Vsakič sproti me preseneti, kako neprijazno in neprijetno ljudstvo so Izraelci. Neprestano imaš občutek, da se še med seboj sovražno gledajo. Najbolj znani stereotip je natakarica v lokalu, ki ti s treh metrov zabriše jedilnik na mizo in čez minuto pride vprašat: »No, kaj je zdaj?«
Že na meji te sprejme na desetine mladih vojakinj (moški so zelo redki) s pištolami ali puškami M16 čez ramo, ki te napadalno sprašujejo, koga poznaš na srednjem vzhodu, koliko denarja imaš s seboj in zakaj toliko, kakšen odnos je med tabo ter sopotniki, kaj si delal v drugih državah ter kaj boš počel pri njih in še tisoč vprašanj. Ko pri enem pultu nehajo, greš do drugega, kjer se postopek do petkrat ponovi. Vseeno pa so vprašanja tako naivna, da bi moral biti zelo butast terorist da bi jim nasedel.
Med drugim so nam vzeli vzorce/brise z ročajev, svinčnikov in z usnjenega pasu in jih z nečem analizirali, a niso hoteli povedati, kaj.
Na vseh mejah se plača izstopna taksa. Najnižja je pri Akabi – slabih 15 US$, na drugih prehodih tudi nekajkrat višja. Prehod pri Gazi je mogoč samo s posredovanjem agencije; karta do Kaira v tem primeru stane skoraj 100 US$.

__________________________________

Turčija Sirija Jordanija Egipt

Ojla prjatli,
no, pa sem sel spet malo v tople kraje. No, vsaj mislil sem tako, pa je zaenkrat tukaj ful mraz. Trenutno se namrec nahajam v centralni Turčiji v Capadoccii. Prelepe panorame...
Potujem skupaj z eno punco po imenu Nina (ni moja punca!) in naju pot vodi od Istanbula preko Turcije, Sirije, Jordanije in Egipta iz Kaira nazaj 20.11. Se pravi mesec pa pol puscave, pescenih sipin, beduinov in seveda Al Kaide. Baje so njihovi campi ful pocen, pa ful dobri. Lahko brezplacno vozis letalo, pa se kej razbijes vmes...
Danes torej odhajava proti Siriji, kjer resnicno upam, da bo kaj topleje, kajti tukaj so temperature skoraj iste kot pri nas. Mraz, mraz...
No pa uzivajte vsi skupaj in kej napiste. Je v tujini zmeraj lepo slisat glas iz domace vasi!!!!
Bojan
+
Pozdravljeni,
trenutno se nahajam v Siriji in sicer v glavnem mestu Damask. Temperatura zunaj je prijetnih 30 stopinj in sem se ze cisto uzivel v arabsko vzdusje.
Dobra in poceni hrana na ulici, slastne slascice, pa caj in vodna pipa v kavarnah... zaenkrat mi prav nic ne manjka! In ful, ful prijazni domacini! Ni primerjave z Evropo!
Vceraj sem tudi dosegel skrajno vzhodno tocko, le 135 km od meje z Irakom ob reki Evfrat. Nic posebnega, v Irak se pa tako ali tako ne da...
Seveda si ogledava tudi vse znamenitosti, tako da mi nic ne uide, sedaj pa pocasi naprej proti Jordaniji in Egiptu.
Pa vsi cimbolj uzivajte v mrzli Sloveniji in se spomnite, da nam na jugu sije sonce!
Bojan
+
Allo prjatlji moji,
no pa sem spet tam. V raju namrec!!! Podobna zgodba kot na Tajskem. Nahajam se namrec v Dahabu (Egipt), ki velja za raj bliznjega vzhoda. In tudi je!!
Temperatura je prijetnih 30 stopinj, voda okoli 24, prenocisce stane 160 SIT na noc, spodoben obrok okoli 200 SIT in kar je najpomembnejse - pivo dobis v prelepih barckih na pesceni plazi ze za 220 SIT!!! Pa naj se kdo rece, da ni to Heaven on Earth! Racunava z Nino, da bova ostala tuki kar kaksen teden al pa se kaksen dan vec.
Sicer pa sva po Siriji, ki je super drzava, poceni in ravno prav divja, da je se zanimivo; odsla v Jordanijo. Si ogledala glavno mesto Amman, kjer ne plavas
ampak lebdis v vodi, le glave si ne smes zmociti, ker si potem slep naslednje pol ure.Pa naprej v Petro, eno izmed svetovnih cudes, ki si to vsekakor zasluzi (saj
se spomnite Indiana Jonesa)... pa za tri dni v puscavo, se boljse kot Petra.
Neverjetna panorama, kamele, super druzba... skratka the best. Potem smo se z druzbo iz puscave podali se do Aqabe, ob Rdecem morju v Jordaniji. Cez dan
opravili en mega potop (Rdece morje je raj za potapljace), zvecer pa zapili slovo z razgledom na nocni Izrael.
No in po vseh teh izjemnih in ze necloveskih naporih, je konco prisel dan za pocitek... Danes sem tako pol dneva prespal, sedaj pa mal v life!!!!
Kljub temu, da se imam super, vedite, da vas pogresam, vsakega posebej in se veselim nasega snidenja ob povratku!
Uzivajte,
Bojan

_______________________________________________________

Dnevnik s poti s kombijem na vzhod (odlomek):
Kako se pleše v Turčiji, zakaj je Špela morala domov izpod Ararata,
kje Iranci in Pakistanci otipavajo Evropejke,
kaj se dogaja med Tibetanci v Indiji.

S kombijem skozi Italijo, Grčijo, Turčijo, Iran in Pakistan v Indijo

nedelja, 8.    Igorja je med jutranjim plavanjem (izvajanjem fizioloških potreb - pravi, da za to ni lepšega mesta kot morje) na smrt prestrašila 70-centimetrska želva, ki je priplavala na površino tik ob njem. Pravi, da je sproti jedla njegove produkte, ki so očitno zelo okusni. Izvora teh produktov mu k sreči ni odšavsnila. Pravi, da če ga zdaj ni usekala kap, ga še dolgo ne bo. Ko mu je utrip padel na 220, jo je zgrabil za oklep, da bi se še malo igral. Z njo je priplaval do obale, potem pa mu je ušla.
    Glavni ponočevalci so si danes nadeli novi imidž: okoli se vlačijo kot zombiji, preklinjajo pijačo in cigarete, krehajo, sopihajo in med hojo občasno stopijo na lastne podočnjake.
    Tri dana Mediterana se je na žalost končalo in popoldne smo oddrveli nazaj navkreber. Po poti nas je temeljito opral dež, prespali pa smo malo po Slanem jezeru.

Pon. 9.    Iranci so nas najprej hoteli še en dan obdržati v Ankari - potne liste so nam hoteli vrniti šele ob 4h popoldne - takrat, ko se zapre tudi indijska ambasada. Podobno zamisel so imeli tudi Indijci in čakati bi torej morali še do jutri ob 16h.
    Vključili smo vse psihološke registre, Irance prepričali, da nam kljub silni zaposlenosti vizume dajo že ob enih, potem pa smo z njimi odbrzeli k Indijcem in tudi njih prepričali, da jim lahko uspe še danes.
    Vizumi so se nemarno podražili: indijski 40+5$, iranski pa 30 namesto 20$.
    V naš kamp smo šli še natočit pitno vodo v naš 50-litrski sod, potem pa na pot proti vzhodu. Med postankom okrog 22h so k nam pridrvele naše tri sopotnice iz Celja in Postojne in vse v en glas razburjeno razlagale, da so bile napadene. Vse tri zgodbe so se precej razlikovale in dolgo nismo kaj dosti razumeli. Po temeljiti rekonstrukciji smo izluščili nekako tole: šle so odlit v naravo, ker je WC v lokalu stal 150L. Nenadoma je prihitel napadalec v belem in navalil na Ksenijo, ki je edina še čepela. Ko je Polona zatulila "Pazi!" je Ksenija mislila, da jo napada pes in odskočila s hlačami na kolenih ter stekla za ostalima dvema. Napadalca sploh ni videla.
    Eksplikativnih teorij je mnogo.

Torek, 10.    Pri zajtrku sta nas oblegala nadvse simpatična pasja mladiča, zraven pa je bila privezana mula.
    Vožnja več ali manj ves dan. Za kosilo smo se ustavili v Tercanu, jedli pice po 250TL in poželi ogromno zanimanja med domačini.
    Spali smo na bencinski postaji 120 km pred Sivazom, ki je izgledala precej imenitno za ta del sveta. Ko nas je lastnik trgovine in restavracije povabil na čaj in na baklave, smo bili presenečeni, ko pa nam je brezplačno ponudil še sobe v motelu in tople tuše smo že kar malo debelo gledali.

Sreda, 11.    Zjutraj nas je čakal imeniten zajtrk z olivami, halvo in dvema vrstama sira. Petim od naših sopotnic je lastnik podaril še rute iz trgovine in se za konec slikal z nami. Čeprav nas je zanimalo, ali nima kakih skritih namenov, res ni računal niti sob.

Janin

________________________________________________

Jemen
Haj, vsi!
Midva sva se vedno v Sani in, ne boste verjeli, celo hiter internet imajo. Uzivava dneve na starih ulicah, srecujeva prijazne ljudi in z njimi prezivljava prijetne urice. Resnicno sva presenecena, prijetno. Hrana je odlicna, polovico pecenega piscanca dobis ze za 200 SIT. Za spremembo sva si privoscila celo hotel za 10 USD, da nama ni treba vsak vecer pobijat scurkov, ceprav se jaz se vedno bojujem z nocnimi napadi stenic. Ampak se malo, pa ne bom nic vec cutila.
Ko bova dobila dovoljenja za potovanje naprej, greva proti zahodu na treking, sledi obala in ribiske vasice ter najpomembneje, kopanje (ampak bo treba pazit, da naju ne zahakla kak morski pes), nato proti jugu do vulkanov, potem pa nazaj na sever in ce bo cas in denar tudi v puscavo.
Mislim, da bo napisanega in poslikanega veliko.
Lepo se imejte in lep pozdrav vsem!
Anja (Leskovarjeva)
+
Halo, vsi!
Po nekajdnevnih prebavnih motnjah je vse spet po starem. Moski se vedno pohotno zijajo, zenske se se vedno sramezljivo nasmihajo in otroci se se vedno derejo SORA! (slikaj me) in KELEM! (kulico mi daj). Muzeje se vedno odpirajo le takrat, ko se jim ljubi in ko ni kat time (njihova siesta) in najpomembnejsi del avtomobila je tukaj se vedno hupa - podnevi, ponoci in kjerkoli.
Lep pozdrav, tokrat se iz Taiza, naslednjic pa iz Adena ali Sane!
Anja (Pozdravi tudi od Domna)
+
Lep pozdravcek!
Ce ste ze mislili, da se vracava domov, ste se posteno zmotili. Se kar vztrajava v Jemnu, ker je super. Kljub temu, da sva prezivela ogromne nalive v puscavi, poplavljen vadi in 50 stopinj Celzije, se vedno potujeva naokrog.
Zadnje dni sva bila prava turista. Rentala sva avto in odsla v puscavo. Saj ga ne bi, ampak so beduini hudi, pa je treba. Kakorkoli ze, zdaj sva spet v balzamicni Sani. Kar vracava in vracava se sem. Ostaja nama se dober teden, potem pa poletiva nazaj v nas svet, kjer bova za kosilo placevala 10 -krat vec kot tu in kjer bo postelja koncno bedbug-free. Predvsem tega zadnjega se njabolj veselim jaz. Stenice in komarji me pikajo tako intenzivno, da sem vceraj nehala stet pike po rokah in nogah pri 118. Se mi preprosto ni dalo vec stet. Nikoli, ampak res nikoli, se ne bom mogla navadit, da mi zagomazi po ta zadnjo vsakic, ko se usedem na posteljo... "Lahko noc, pa eno bolho za pomoc, pa enga grila, da ti pod ritjo zaspila!"
Hehe, LP, Anja
+
Lepo pozdravljeni vsi!
Se zadnjic vam piseva iz Jemna, ker bova zadnje dni v Sani zelo zaposlena. V ponedeljek, 9. odhajava domov in upam, da se bomo kmalu potem videli in poklepetali.
Blaz: Se vidimo na faksu, ce ne prej. Se dovolj me bos imel to leto, hehe.
Darko: Po dolgem cajtu bi bil pravi cas, da pozdravis Keltinjo pa njeno pleme, ne?Pridi kaj v Bistrco.
Janin: Ce ne prej, se vidimo v oddaji, kajne?
Klemen: Takoj, ko pridem v LJ, ima, da castis pivo.
Zupanicka: V torek zvecer bom doma, hehe.
Petra&Tea: Ce ne prej, se vdimo v centru, ampak ne povedat Tatjani, da sem 10. ze doma, ker moram se v Trst razvit filme. A vela?Tenks.
Samo: Ce ne prej, pred naslednjim potovanjem. Vseeno upam, da se vidiva prej.
Torej, LP vsem.
Anja (s pozdravi od Domna)

________________________________________________
Pozdravljeni!
Razmišljam o potovanju v Iran, morda z možem, morda s kolegico. trajalo naj bi 14 dni. Katere kraje naj si ogledamo v tako kratkem času? Glede na velike razdalje, katera prevozna sredstva izbirati, ali je vredno najeti avtomobil?
Kako je s prenočišči? Kako je z varnostjo med popotovanjem? Na kaj je potrebno biti še posebej pozoren? Ali sploh svetujete individualno
popotovanje po tej deželi? Kako mora biti oblečena ženska?
Nasula sem precej vprašanj. Za kakršenkoli nasvet se najlepše zahvaljujem.
Bojana
***
Na kratko: prevoznih sredstev je dovolj, najem avta je precej drag.
Prenočišča so poceni in jih je v večjih krajih dovolj.
Z varnostjo in individualnim potovanjem je manj problemov kot v Evropi; morda bi se lahko malo zapletlo, če bosta potovali dve ženski, a hujših težav ne pričakuj.
Ženska mora imeti pokrite lase, roke in noge in ne sme pretirano razkazovati svojih oblin. Nikakor pa ni nujno nositi čador.
janin

________________________________________________
Živjo!
Najprej bi pohvalil oddajo in vse kar sodi zraven. Ker se kmalu odpravljam preko Irana, Pakistana, Afganistana .... do Balija (za zaključek študija) me zanima kako je z pridobitvijo Iranske in Afganistanske vize ... če morda kaj veš. Slišal sem namreč, da Iransko lahko slovenci in Hrvati dobimo kar na Iranski meji. Za Afganistan pa sem tudi slišal, da se odpira turistom (sem prebral v eni sobotni prilogi v Delu).
Lep pozdrav in še naprej dobro oddajo!
Pero
***
Najbrž veš, da sem po tej poti pred nekaj meseci skupaj z osmimi sopotniki krmaril s kombijem. Za iranski vizum potrebujemo priporočilno pismo našega konzula. Brezplačno ga dobiš na našem konzulatu v Ankari, ne pa pri nas!!! Telefonaril sem na različna ministrstva, pa mi nihče ni vedel povedati, zakaj ne. Vizum stane 30US$, v Istambulu se nanj čaka tri dni, v Ankari pa en teden. Na Dunaju ga menda dobiš tudi brez priporočila. Da bi ga lahko dobili na meji še nisem slišal.
Afganistanskega boš brez težav dobil v Teheranu. Tudi sam sem slišal, da se po glavnih poteh lahko potuje brez večjih težav.
janin

________________________________________________

sirski vizum

Janin,

...Neprijetna lanskoletna izkusnja (ki je morda lahko zanimiva in poucna tudi za druge). Na poti od Istanbula do Kaira sva se odlocila, da bova sirski vizum vzela v Ankari. (Da bi sla ponj v Budimpesto, nisva imela casa, Kompas pa bi za zadevo zaracunal dobrih 30.000 SIT). Na nasi ambasadi sva dobila letter of recommendation, brez tezav pa tudi vizum na sirski ambasadi. Na sirski meji pa presenecenje: vizum naj ne bi bil v redu, ker je bil iz Ankare, moral pa bi biti budimpestanski. Ja, razpusceni sirski policaj je vedel, da je za Slovenijo pristojna ambasada v Budimpesti! Izvolita nazaj v Turcijo! Po nemalo prepricevanja in prosenj (najbrz bi prej uspela s kasnim cekinom) so naju milostno spustili cez.

Matija Jamnik matijajamnik@hotmail.com

Južna Azija: Nepal, Indija, Sri Lanka, Pakistan

povezava: Zahodna Azija: Irak, Iran, Oman, Sirija, Zdr. Arabski Emirati

________________________________________________
Južna Azija
Delhi- Bikaner–Jailsalmer- Jodhpur- Pushkar–Jaipur- Agra- Khajuraho- Varanasi- Vlak- Kolkata- Khulna- Khulna- Dhaka- Khulna- Kalkuta- Jalpaiguri- Jaigaon- Jaigaon- Phuentsholing- Kakarbita- Katmandu- Chitwan- Katmandu- Patan- Dhulikel,- Bhaktapur

Information for Sri Lanka:

I would say.. Variety
The best thing about Sri Lanka is that you can be by a beach one day and in the mountains the next. Whatever you do don't try to do everything. Take your time through the places that appeal to you the most and be flexible with your plans.

Drivers
If you hire a driver ALWAYS ask how long journeys will take. The map is very deceptive for journey times, and good drivers will do whatever you ask if they can - even if it means 8 hours straight journey. It's always worth asking them what THEY think about your plans. You don't have to change anything, but there's no harm in knowing. The same goes for the number of 'sites' you plan to see in one day.
If you spend the first couple of days in Negombo (near airport so many people do) nip into the hotel bars and see if you can chat to some of the older bar staff. Because it's often a first and last stop when people go to SL endless numbers of travellers come back with stories about there trips. They're a mine of useful info on what people tended to enjoy.
Hiring a driver in SL is really easy and they act as a guide as well. Even if you're going to use public transport, it can be worth doing a short trip with a driver as well for the chance to ask about the country. If you do hire a driver make sure he's well recomended. If someone approaches you and asks if you want a car - don't be put off, just take their name and check it out in the hotels (not so much reception as they have their own drivers, but the hotel takes a hefty cut).

Being approached
In general when people approach you remember there is little access to leaflets for many small businesses. How else can they tell you they own the catamaran and do trips? Treat it as an advert be clear but polite if you're not interested, and if you are find out more. I found being 'stubbornly polite' is as effective as those I saw who were 'stubbornly rude'. The only difference is you haven't risked offending those who are honest.

Something different
If you want to see or do something unusual - ASK. Talk to people and tell them your interests, if they know someone who can help they'll pass you on. I think being curious is seen as a good quality, for drivers it's nice to use their own ingenuity to help you get off the trail, for barstaff etc it just makes a more interesting conversation.

Bargaining
For anything you do or buy arrange the price first. Sometimes you get what you pay for so don't be too keen just for the cheapest.
While bargaining don't feel it's a battle. Think of it as 2 people discussing the worth of something, if you can't agree - leave on good terms. If you can agree remember you did, you were half of the discussion that decided the price, unlike the west where prices are decided for you.

Shocked?
If you see something, or something happens that you believe is wrong try to understand it first. Maybe you will still think it's wrong - but maybe not. If you find yourself in a situation you not happy with keep your feet on the ground, weigh up risk logically, are you alone? Could someone else help?

Under pressure
Turn being foriegn to your advantage rather than pretending to be experienced or local. If a tuc tuc driver KEEPS asking if you want a tour - ask him what you should say in Sinhala to make it clear you don't. Wherever you can keep good manners and treat people with respect. If you're being given hassle that will make others around you more confident to come to your defence.

The land of smiles!
If you go to the same shop more than twice try to remember to 'pass the time of day'. Learning a little of the language is good fun and a levelling experience. As you get to know people even a little, ask about family - then do your best to remember. Many people in tourist areas are working away from home and like to describe a little of their life 'at home'.

Single females
If your a single female remember you get chatted up at home as well. OK the style may be different, and even not to your liking. You must be clear when you're not interested but as long as you are somewhere public try to keep the rejection firm and polite. Saying that, at home or abroad sometimes being plain angry is fine.

Never - Not Ever
NEVER allow yourself to be drawn in negative conversations about the country or people while you're 2 foot away from a SL barman, waiteress, driver, shopkeeper. BUT you can go and talk to them if there is something you don't understand or find hard. I think it helps to ask advice sooner rather than later if something worries you, SL'ans that have had to learn to work with us often have a great understanding of cultural differences. They had to learn too, so can be very patient if you've made mistakes. Discussing things respectfully with them is more functional than off loading your conclusions without noticing they are there. Also remember for many there's no college course on our culture just as we make mistakes that can offend so can SL'ans, be as forgiving as you would like them to be with you. Yes there is a line - but never forget how much you can offend by mistake as well.

If all else fails
Lastly this is just what I found the worked. If it doesn't work for you, look around you and see if there's someone who appears to be having a good time, ask them if they can give you advice. Don't take advice from those who have nothing but problems - it's obvious they themselves haven't figured it out yet either.

Avoiding Scams in Agra and Delhi:

India is beautiful and you will have a great time, but, to avoid being scammed or tricked, this is a short list of tips.
*Agra Tips:

- Try to use the pre paid taxi booth at the exit of the train station, they have a price list for 4 hours service and other options. 4 hours is USD $ 10 (feb/04). Includes a taxi driver and the taxi for 4 hours. You could use this to go to the hotel, leave your bags and go to sikrit, red fort and then to the Taj.
- If you get the pre paid, check the taxi number on the receipt.
- As always, they will try to ask for more money, don?t pay attention to it, you already paid for the service, either walk away or explain that you paid.
- NEVER use the telephone from the hotel, I paid GBP 15 for 5 minutes to London.
- Taxi drivers get commission for taking you to the shops, they will try to convince you saying that the shops in agra are duty free, no taxes, better quality, etc?..is just not true. Prices in ?Emporium stores? are the same in agra and delhi. Emporium is the generic name for ?tourist shop??.
- If you decide to go to one of the emporium shops; As a rule of thumb, never pay more than 50% of what they ask. I bought a chess set for USD $ 100 (feb/04) and the initial price was more than 200, the same goes for sari?s ( good price for a 3 color, good quality sari would be Rupees 1,400 to Rupees 1,800 ( feb/04).
- Don?t let them wrap the merchandise in the back of the store, after you bargained with them for 20 minutes, they will change the product and put a different quality one ( they did that with me). Stay with your merchandise and never loose sight of it.
- Beware of Alabaster and ?Italian Marble? as they call it, is soft stone they try to sell it as proper marble and is just not worth a dime. You can scratch it with your fingers. Remember that airlines let you carry only 20Kilos, so don't buy a coffee table that weights 40 kilos.

Tips for Delhi:
- Bring a mask, pollution is just too much, you would need something to protect your lungs while you are there, one box of disposable masks would do.
- If you arrive to the Delhi train station and some one says to you ?this ticket is not confirmed?, ignore that person, they have a very organized business and con tourist into thinking that they have to pay USD $ 90 (feb/04), don't pay attention. Also, when accessing the waiting rooms the doorman would say the same, is just a way of getting money from you, ignore the guy and say that you know is confirmed, if the guy is too pushy ask to see his ID and as him to go to the station manager ( two doors away).
- The only taxis with meter are from the known hotels, you should use the rickshaws ( motorcycles) and always pre arrange the cost, there are plenty of rickshaws around. I always paid 30% less of what they asked, but you should bring a map and start learning the cost from one point to the other.
- Buy the news paper and you will see info about stores and sales, there are no malls per se, but you can go to the South Exchange II and I, there you will find traditional clothes, shoes, internet café and food.

Irene_Adler

________________________________________________

Cau!
Vceraj sem spal spanje pravicnega na letaliscu v Dubaiu (z glavo pod sedezi med mnozico indijcev, ki so ravno tako spali po tleh), danes pa postopam po New Delhiju.
Vceraj, ko sem prisel so imeli ravno praznik Diwali, kar pomeni, da je mesto zgledalo priblizno tako kot bitka za Stalingrad med II. svetovno vojno: povsod detonacije, ozracje popolnoma zamegljeno in smrdece, po cestah pa lezijo ljudje in se sprehajajo zivali.
Praznujejo namrec s cimvec pokalicami, raketami, ognjemeti, fontanami, ki jih spuscajo na vrhu streh. Seveda sem splezal na streho in debelo uro mezikal v nebo in obcudoval razpaljotko. Fotk zal ne morem poslati, ker ne premorejo enega delujocega card-readerja.
Zivali na cestah so potepuski psi, ki jih je polno, vmes pa seveda tudi krave, svete zivali. Videl sem tudi dve opici in se skoraj polulal na podgano (pomotoma na ulici, moj hotel za 4eur je seveda mnogo boljsi).
Ce je kdo en malcek utrujen in nima ravno kam it, pac zaspi nekje na plocniku oz. nekje za cesto - po moznosti se pokrije s kaksno dekico, tako da res zgleda tako, kot da se ni bilo casa za odstranitev trupla po napadu s kemicnim orozjem.
Svinjsko je vse X-krat bolj kot Iran (X=3-4), da o vonjavah ne govorimo: vsak nas solidno usran WC se dalec skrije pred tapravo delhijsko zakotno ulicico.
Hrane se nisem probal veliko, ker sem se izdatno nazrl na letalu (za naprej), nekaj sem imel pa tudi s seboj. Tisto kar sem zauzil danes na ulici (ja, ja, saj pazim!) je bilo dobro in tudi solidno zacinjeno. Valda morajo vse bakterije pocrkat, ce se jaz zasvicam kot konj ko to jem! Za zdaj se nimam driske ;-) (ja, ja, saj trkam).

Drugace je pa fajn, skoraj vsi govorijo anglesko in ti hocejo prodat nevemkajze. Pa niti niso tako grozno vsiljivi, samo ce ze stopis v stacuno da bi si pogledal sale iz pashmine oz. svile te res tezko spustijo ven ne da bi kaj kupil - se potem hodijo za teboj in ti hocejo prodat taisti sal za 6-krat nizjo ceno kot na zacetku.
Ko sem danes malo bluzil po mestu in zasel v eno mosejo smo se zaklepetali s skupino studentov. Temle je za razliko od Irana lazje razumljivo, da nisi veren in ne verjames v nobenega boga. Tudi ti revezi ne morejo seksat pred poroko: ce te ujamejo te zaprejo, ali te pa fentajo sorodniki. Zdaj moram spoznati se kaksne hindujce, muslimane sva raziskala ze v Iranu.
Zaradi praznikov so vsi vlaki, ki jih tako ali tako uporablja celotno prebivalstvo, se toliko bolj zasedeni, tako da ni bilo nobene variante za vlak do Agre (Taj Mahal) oz. Varanasija (sveto mesto ob Gangesu). Poleg tega sem izgubil kar precej casa, ko me je en bumbar (verjetno v lovu za provizijo) poslal v napacno agencijo kar precej stran, kjer so mi spet poskusali prodati vse samo tega ne, kar bi jaz rad (clovek se uci). Ampak na koncu je le ratalo, pojutrisnjem navsezgodaj grem z vlakom (26h) proti Sikkimu v Himalajo. Ocitno je treba res razmisljat fleksibilno.
Lepo se imejte pa napisite kaj (npr. kaj se vam dogaja v zivljenju kar tako, ce je padel prvi sneg, kako je z naso vlado, koga so izvolili americani, ...).

Potepuski pozdrav,
Jaka
________________________________________________

Cau!
Ja, Delhi je res nekaj posebnega!
Fantje v parku igrajo kriket, v hindujskem templju ti na glavo zavezejo rutko (da ne omalovazujes njihovih bogov), sahova Rdeca palaca je res mogocna - sploh nasproti vse bede, ki je povsod naokrog.
Najboljsi od vsega so pa nategovalci:
vsaj 15 prodajalcev mi je hotel prodat paket desetih belih gat. A mogoce res zgledam tako usran?
Ce se slucajno usedes na travico v senci na enem glavnih trgov ti takoj ponudijo ciscenje uses. Da pa ti ne rojijo po glavi cudne misli (npr. le kaj mi je tega treba) ti takoj ponudijo priporocila drugih popotnikov iz vseh vetrov, ki so poizkusili njegovo storitev - licno zbrana v mali knjigici, ki jo takoj potegne iz zepa. Svasta!
Vozniki riks in motoriks so taboljsi: ce se samo usedes brez pregovarjanja in te odpelje, ti zaracuna nekaj neverjetnega. Torej je treba prej dvakrat pridobiti njegovo potrditev, da te pelje tjaintja za dogovorjen znesek, pa se potem se najde taksen, ki bo hotel vec. Enkrat sem verjel, da je slo za nesporazum in placal vec, naslednjic sem mu dal dogovorjeno, se obrnil in odsel.
Najboljsa je bila pa tista s hotelom:
ko sem prisel se dogovorimo za ceno za eno nocitev, napisejo mi jo tudi na predracun. Vecer pred odhodom hocem placat, pa hocejo imet vec denarja kot dogovorjeno. Ne me basat, poglejmo na predracun: poglej ga zlomka, tudi na predracunu je visja cena. Pogledam malo bolj natancno, pa vidim spodaj zbrisano staro stevilko in ceznjo napisano novo. To pa ne, takole me pa ne boste - smo slovenci prevec zajebani. Jasno povem, da ne bom placal prav nic vec ampak samo tisto, kar je bilo zmenjeno. Se ne dajo prepricat, na pomoc poklicejo se kolege iz sosednjega hotela, pa se ene par jih pristopi in opazuje dogajanje. Pregovarjamo se kaksne pol ure, vmes tudi s povisanim tonom, pa se ne dajo niti oni niti jaz. Sranje!
Imam vsega skupaj zadosti in grem nazaj v svojo sobo, sredi noci, ne da b i placal, ura polnoc.
Kaj zdaj? Moznost:
1 - placam visjo ceno (ni govora)
2 - zjutraj placam dogovorjeno (nizjo) ceno in nato odidem, tudi ce protestirajo (in upam, da se jih ne nabere prevec, da bi me zadrzali s silo; en sam me ze ne zadrzi, so cist premajhni).
3 - ker gre vlak navsezgodaj zjutraj in moram iz hotela ob 5:30 preprosto potihem pobegnem
4 - klicem policijo
Odlocim se in poklicem policijo (iz svoje indijske stevilke, ker sem kupil indijsko SIM kartico za mobija), zgubiti tako nimam kaj dosti. Seveda ne najdem stevilke v vodnicku (cca 1200 strani), torej klicem edino cifro, ki naj bi povsod delovala: 112. Resnicno deluje. Policaj zna anglesko, torej mu objasnim, v cem je problem, pa mi pravi, da bo poslal nekoga.
Ob enih zjutraj se res namala ogromen zaspan policaj, za njim upravnik hotela in zraven se ene par drugih nevemkaterih in vsi skupaj se zbasejo v mojo mini zatohlo sobo.
Razlozim policaju nateg, malo se pogovarjaj o med sabo, nato hotelir popusti (je ze prej gledal malo zeleno, ko je videl policaja) in koncno placam dogovorjeno ceno.
Zmaga!!!!!
Sledi slabe 4 ure spanja, potem pa sem se 30 ur vozil z vlakom na severo-vzhod Indije do vznozja hribov (zamude samo 10%), potem pa se 2.5h z dzipom v hribe do Darjeeling-a (2.100m). Tukaj ljudje sploh ne rinejo vate, tudi precej hladneje je: zdajle zvecer, ko se je ze znocilo je okrog 15 stopinj, v sandalih kar malo zebe.
Jutri grem v lov za vizo za Sikkim, za dodatnim debelim puloverjem in kaksnim dobrim in poceni organiziranim trekom.
V daljavi se ze vidijo tapravi Himalajski vrhovi!
Lepo mi bodite doma!
Jaka
________________________________________________

Cau!
Vstajanje ob 3:20 zjutraj (le kaj mi je tega treba?), z dzipom v popolni temi na razgledisce kake pol ure ven iz mesta, potem pa drgetanje na mrazu ter koncno prvi soncni zarki na zasnezenih himalajskih vrsacih v daljavi, dokler te sonce ne pogreje in nehas drgetati ter se svecka pod nosom posusi.
Vse v druzbi vsaj par 100 indijskih turistov in drugih popotnikov. Hvala bogu je pogled zagotovljen, saj si za celo glavo nad mnozico okrog tebe.
Najlepsi del je bil pohajkovanje nazaj proti mestu, vecinoma po grebenu, skozi gozdove bambusa in drevesne velikane, juhica in momo-ti (knedeljcki polnjeni z zelenjavo) v majhni vasici na sedlu, pa globoki pogledi v dolino, ki se vcasih ustavijo na nasadih caja, drugic na majhnih hisicah v dzungli med palmami. Vmes srecas sem in tja skupino zena, ki klepeta na soncu in se igra z otroci ter se ti veselo nasmehne nazaj. Ja, takle mamo.

Drugace pa imam nov debel pulover grde sive barve, dva nova para nogavic (od tega bo en par v nujnem primeru sluzil za dodatne rokavice), dovoljenje za vstop v Sikkim ter zrihtan 9-dnevni trek do sedla Goecha La na 4.950m, pod steno 8.500m visoke Kanchendzenge. Startamo jutri zjutraj. Najprej 1 dan voznje v osrcje gora, potem pa skupaj s Florianom iz Dunaja, vodnikom, kuharjem in enim jakom (takim z rogovi in dolgo dlako, ne Jakatom!), ki nam bo nosil sotore in hrano naproti bogovom na vrhu Kanchendzenge.
Mobitel ne vlece, kabla za internet tudi ne bomo vlekli za seboj. Se tipkamo torej cez min. 10 dni.
Lepo bodite in naj vam sonce sije!
Jaka
P.S. Driske se vedno nimam (ja, ja, saj trkam).
________________________________________________

Prav na kratko: VAU!
Najprej skozi tropsko dzunglo, preko prepadnih pobocij, mimo stoletnih orjakov, cez visece mostove, ...
Nekajkrat se umaknes s poti, da te ne zgazi karavana tezko nalozenih jakov, drugic ti pritece nasproti skupina nosacev, vsak s svojo kosaro s 25kg robe ...
Dzungla se pocasi umakne gozdovom rododendrona in z mahom porascenim iglastim himalajskim orjakom, dokler gozda nad 4.000m pocasi ne zmanjka in pogledi zaplavajo dalec, dalec ...
Cez visokogorske pasnike in cez deroce reke do vznozja visokih gora, s katerih sneg nikoli ne izgine.
Ko sonce zaide ostanejo zunaj samo jaki in konji, ostali se z dvojnimi spodnjimi gatami grejemo v debelih spalnih vrecah. Ne, ni za zmrzljive. Nosaci pa seveda se naprej hodijo v slapah in z odpeto trenirko.

Kuhar se potrudi, da te ogreje topel cajcek in trikrat dnevno prava pojedina z navadno 4 razlicnimi jedmi. Mljask! Pa ceprav ti med vecerjo sem in tja tece iz nosa, nekaj zaradi mraza, nekaj zaradi mocno zacinjene hrane.
Potem se zalezes v spalko (ki bi lahko bila vsaj za 5-10 stopinj toplejsa), malo cvekas ob soju svec in zbiras pogum za umivanje zob zunaj na mrazu in mesecini ...
Zjutraj te zbudi suh mraz, zmrznjen potocek skrta pod podplati. Ko bi nas vsaj sonce cimprej pogrelo! Potem 4 plasti toplih oblacil lahko zamenja majica s kratkimi rokavi, samo soncne kreme res ni pametno pozabiti, ker se olupis kot kaksen pelat.

Res so bili zelo nezni z nami: prvi dan do majhne vasice na 2.900m, drugi do kocure na 4.000m, tretji vzpon do sedla na 4.400 in povratek nazaj na 4.000 za boljso aklimatizacijo. Nato naprej po dolini proti visokim hribom in zgodaj spat - naslednji dan vstajanje ob 02:00 in dolga nocna hoja proti najvisjemu sedlu, kjer zadihani in rahlo omoticni dosezemo 4.950m. Okrog sneg in blescece sonce, nasproti ledenik, ki se pod toplim soncem ze zacenja prebujati, pokati in odmetavati kamenje ...
Malenkosten glavobol te spomni, da nisi na Vrsicu, ampak 3.300m visje. Okrog tebe stene, ki se pnejo tri kilometre visje. Ampak Kanchendzenga je za ljudi zaprta, gori so lahko samo bogovi.

Na sestopu prav zacudeno zagledas veliko smaragdno jezero, ki ga med nocnim vzponom seveda nisi niti videl.
Na 4.500 se do sedaj se nisem kopal, kdo ve, kdaj se bom naslednjic?
Zdaj sem spet nazaj v civilizaciji.
Kalkuta buta vate s 30 stopinjami, umazanim zrakom in noro gostim prometom, hupami in vztrajno-nadleznimi vozniki riks (ki te poskusajo nategnit cisto VSAKIC!!!!), brezdomci na ulicah in razpadajocimi prekrasnimi kolonialnimi stavbami.
Tu bom se dva dni, nato pa v sveto mesto Varanasi, raziskovat duhovno Indijo ...
Lepo mi bodite doma!
Jaka
________________________________________________:

Varanasi
... je indijsko sveto mesto, kjer se pocutijo najblizje bogu in kremirajo svoje mrtve.
Je treba priznat, da je res precej drugace od preostale Indije. Svinjarije je za evropske razmere se vedno ogromno, drugace pa obcutno manj kot v preostali Indiji. Pa se celo pocistijo sem in tja - ne mores verjet.
Pa tudi odnos je malo drugacen, precej bolj pristen in sproscen: nategniti te poskusa samo vsak peti, vmes te kaksen celo pospremi do hotela potem ko totalno zabluzis in nimas pojma, kje si.
Celo mesto je eno samo sozvocje bivanja: na nebu golobi, papige in zmaji, ki jih spuscajo otroci.
Na strehah vladajo opice, sem in tja kaksna macka in celo mungo. Med kosilom na strehi enega od hostlov si tako lahko prica celotnemu druzabnemu dogajanju razsirjene opicje druzine, raziskovanja, nagajivosti, prepirov, sexa, ... Vcasih si zastavijo tudi kaksen tezji plezalski problem na oddaljeno streho, tako da vse skupaj malo spominja na sceno na Rimskem zidu ob toplem pomladnem dnevu, ko si vsi plezalci zacenjajo ogrevat prste in tekmujejo med sabo v premagovanju bolj odbite variante.
Kaksno streho si za trening odbijanja pri kriketu izbere skupina mulcev, ker prostora na tleh seveda ni. Zogica je seveda na vrvici, drugace bi bil trening res hudimanovo dolgocasen, ce bi bilo treba na vrnitev zogice vsakic cakat 10 minut.
Na tleh carujejo krave, pa vmes polno potepuskih psov, koze in tudi ljudje.
Ker je zivalski iztrebek nekaj tako samoumevnega kot cloveski drek se zaradi tega nihce kaj bistveno ne zivcira. Je pa res, da moski vecinoma ne scijejo stoje ampak cepe, tako da je vse skupaj bolj diskretno. Ampak recimo lovljenja ravnotezja na tak nacin tukaj ne bom poskusal, ker se brez problema prevrnes v bliznji kanal ali pa drek ...
In zivljenje tece dalje ...
________________________________________________
LP Jaka
Varanasi - drugic

Tukaj je se vedno fajn.
Danes zjutraj sem vstal ob 4:50 in se sel se pred zoro vozit s colnom po reki gor in dol, pogledat vernike med kopanjem in vsa njihova ogromna obrezja, tudi tisto, kjer sezigajo mrtve - clovek lahko kar malo odplava ob pogledu na pogorisca in smetisca ...
Spal sem pa bolj malo tudi zaradi tega, ker je bila cisto zraven moje sobe poroka in so solidno razgrajali, po koncu rajanja so pa prizgali se glasen dizelski agregat (ob dveh zjutraj, mamicu jim smotano!!!).
Se vedno se malo hecam z jogo, poizkusam pri razlicnih uciteljih, da vidim razliko in cimvec prinesem domov.
Danes sem malo nakupoval spominke, pa so me hoteli spet POSTENO opetnajstiti - povem vec, ko bom doma.
Pa maharadjevo masazo (z dvema maserjema) sem si privoscil - zopet ne po lastni volji, so me spet na finto!
Ampak nic bat, tudi ce te posteno prinesejo naokrog zgubis max. 4 eure, tako da ni prevec grozno.
Bleferji in strokovnjaki za marketing so pa res tapravi, noben slovenski ekonomist ne bi smel dobiti diplome brez prezivetih pocitnic v Indiji - to je prava sola trgovanja!
Lepo bodite vsi skupaj, jutri zacnem svoje dolgotrajno romanje proti domu!
Jaka
_______________________________________________

Varanasi zadnjic
Cau vsem!

Vceraj sem odkril eno stvar, ki jo imajo indijci se rajsi kot denar: papirnate zmaje!
Gre pa takole:
vsi fantje v Varanasiju za zabavo spuscajo papirnate zmaje, ki letijo visoko visoko v nebo. Ne bodi ga len sem se seveda odlocil probat in si kupil tri zmaje (skupaj 0.55eur) ter splezal na streho svojega hotela. Se pred tem se mi je na ulici nasmihalo vse staro in mlado, vsa mladina in otrocad pa me je zicala vsaj enega enega zmaja. Po prvih minutah poizkusanja na strehi mi je postalo jasno, da to le ni tako preprosto pocetje, in po 10 minutah je bilo zabave konec, rezultat pa viden v priponki. Kako bi stvar morala zgledat vam pokazem doma, ker so filmcki cist preveliki za mejl.
Med potepanjem po ozkih ulicicah mi pogled uide tudi na eno od dvorisc, tam pa - badminton! Zares solidna igra moskih dvojic z lepo in razgibano igro izkusenih igralcev, vse skupaj pod milim nebom. Res so me srbele dlani!
Med vecernim potepanjem po nabrezjih Gangesa poleg ostalih nategovalcev pristopi tudi sveti moz in ti prav ekspresno podeli blagoslov, potem pa takoj pricakuje prostovoljni prispevek. Vse skupaj se mi je zdelo malo neumno in sem odklonil, zvecer pa prav debelo pogledal svojo podobo, ko sem po dolgem casu srecal ogledalo.
V priponki tudi nekaj utrinkov iz druzabnega zivljenja manjsih primatov. Pojasnilo: tisto na sliki ni ljubec objem ampak bolj nekaj takega, kar si privosciva z Bobijem, ko se po dolgem casu spet vidiva.
Lepo bodite in se kmalu vidimo!
Jaka

________________________________________________
10.03

Namaste!
Pravkar smo se vrnili iz Indije: midva z možem in najini trije otroci.
Tam smo živeli pri prijateljih v Barodi - Gujarat state, ki so nas povabili na poroko, potem pa smo še okrog deset dni potovali po
Rajastanu in iz New Delhija leteli domov. Naj povem, da je bilo prelepo.
Otroci se niso hoteli vrniti domov, v naše nasilne šole. Tam smo namreč obiskali tudi neko angleško šolo. Otroci tam so povsem drugačni, v šoli zelo disciplinirani in imajo tudi določene kazni, ki pa niso telesne. Naše otroke je motilo le to, da so jih indijski otroci neprestano gledali - gledali so nas povsod in želeli so se jih dotikati. Najmlajšo hčerko, staro devet let so hoteli kar obdržati, večji dve, stari enajst in dvanajst let pa sta imeli polno snubcev.
Indijski otroci mnogo bolje govorijo angleško kot naši. Naše tri so odličnakinje, pa niso angleško skoraj nič razumele, saj se pri njihovi starosti pri nas angleščina v šoli komaj začne. Indijska ravnateljica je povedala, da imajo tri mesece na leto počitnice, da so prosti na vse religiozne in državne praznike, da nimajo veliko predmetov, da teoretičnega učenja ni veliko, veliko pa morajo delati praktično v laboratorijih (ogledali smo si njihove prekrasne laboratorije) in se na angleških šolah učiti direktno iz angleških knjig.
Učijo se globalno, ne pa površno in nimajo toliko predmetov in krožkov kot pri nas. In znajo veliko več pri isti starosti kot naši slovenski otroci. Nasilja v šoli ni, saj lažje sprejemajo drugačnost zaradi njihove globoke religioznosti in ker živijo v razširjeni družini, kjer dobijo ljubezen od vseh družinskih članov. Z njimi se vsi ukvarjajo (govorim o dobro situiranih družinah).
Ti ljudje, tudi ubogi, so tako zelo prijazni in naravni, da nas je to izredno ganilo. Ko smo se vrnili domov, pa imajo otroci spet probleme s svojimi opravljivimi in zajedljivimi sošolkami. In zato nočejo več ostati v Sloveniji, ampak želijo živeti v Indiji, kjer nas moti le to, da je povsod polno smeti, da so stranišča večinoma umazana in da skoraj povsod po mestih zelo smrdi po urinu in iztrebkih, ter da za reveže ni nobene socialne podpore in da so živali prepuščene same sebi - nihče ne skrbi zanje.
Pravili so mi, da se je treba preobleči v sari ali salvar kamez, da ne vzbujaš preveč pozornosti v Indiji. A ni več tako. Mlada dekleta hodijo v kavbojkah in kratkih majicah kot pri nas. Še vedno pa ne srečaš para, ki bi se na cesti objemal ali poljubljal in v tovarnah ne visijo koledarji z golimi dekleti, pač pa koledarji z njihovimi bogovi. Povsod so njihovi bogovi, po stenah in v vozilih.
Imeli smo svojega šoferja, ki nas je vozil po Rajastanu do Delhija.
Povedal nam je, zakaj je treba v Indiji trobiti in utripati z lučmi pred prehitevanjem. Preprosto zato, ker imajo vsa vozila zložena zunanja ogledala in šoferji ne vidijo, da jih kdo namerava prehiteti. Na cestah in ulicah, pločnikih je polno življenja, pri nas pa je vse mrtvo in pusto ...

Lepo pozdravljeni, Polonca

________________________________________________
Caos
koncno sem na meji in se juter pozenem v pakistan, najdu sem tud mehanika da smo razdrli mortizer(dusilec tresljajev na golfu). To je bil pravi sov. Motozer se da razstavit do prafaktorjev, cist razsraufat, vse se da popravit, ce si v indiji.
Upam sam, da ne bo crknu, ker je bla tud fedra zlomljena in jo je mojster kr zaszajsu(zavaril) Miran prit se ucit v Indijo tu se dajo se dajo fedre svajsat.
Mam tud vse vize in upam, da bo slo ker je stvar taka, da sem iransko vizo dobil sam za preckat drzavo(tranzitno) in sicer za en teden, pole tega so mi hotli pakistanci zaracunat za svojo vizo 72 usd, sam za info njihova viza je v Turciji ko sem prihajal sem stala kakih 10 dolarjev. Na koncu smo se pogodili da mi dajo potovalno vizo za en teden(sicer jo dajo samo za tri dni pa nisem hotel mucit golfa in sebe) stane pa se vedno 30 usd kot vse druge vize.
Torej ce potegnemo crto, mam za pakistan in iran skupi dva tedna, naj brz pa jih bom precku ze prej. Po planu naj bi precku Pakistan v nekja dneh, v Iranu pa naj bi pozdravil nektere novo-stare znence.
Ja prav si cul, Sara je in naj bi spet potovala z mano. Po nacrtih bi naj prevozila z mano vse do Evrope pa se je zapletlo na iranski ambasadi saj Amricanom ne idajajo viz, oziroma je zelo tezko, da bi dobila vizo po tem, ko bi jo ze placala za res dobila in roko na srce, popolnoma jih razumem. Vse je seveda se zaostrila ponovna izvolitev Busha...
Tako bo Sara s svojo karto okoli svet odletela v London od tam pa v Grcijo. Ponovnbo nja bi se dobila v Turciji, ce bo slo vse po planih sevejda. In da z mano naj bi prisla v Slovenijo in kot naj bres predvidevas je rembo-tipa in je proti vsemu temu sranju, ki ga pocne njena drzava, je pa po tihem se vedno kriva, ne glede na to da misli da ni. Kasneje ima let iz londona v Zda.
Pot v raj, moj javni email, je bila svoj cas kar precej zalozena z materialom, kaj se je z vsem tem zgodilo nimam pojma, naj brz je kdo vse skupaj izbrisal. Res pa je, da tudi sam od kar nimam racunalnika, nisem kaj prevec posiljal gor.
Zadnje case precej berem, vecino v anglescini, kar je dobro me pa utruja, prebral sem prebral vse slovenske knjige, ki sem jih imel s sabo razen Hamleta, ki se ga ne morem spravit brat.
Aja Bojan, ce bos kaj videl Jevsnikovaga Bostjana, garbskega pijancka, ga uprasi, ce lahko zrihta e-mail od svojega zlahtnika matica iz mozirja, bo ze vedo kdo je.
Ce kdo ve za kako stanovanje v LJubljani naj spo0roci cim bolj poceni, kako lukno, edino kar rabim je postelja internet, mogoce kako klet, sam da mam mir pa internet, pa svoje kleti nocem z nikomer delit ker hocem mir....
Nc bom koncal, ce bo vse po sreci bom cez kak mesec doma, res je da zacnes dom pogresat takoj ko ga zapustis, res pa je tud, da se ti zacne zehat ze, ko se odpravljas domu.
Miran Kumer, povej gregacu naj kr zacne kupovat kister mislim, da je reku dvanjast kist, ce pridem domu z golfom.-ne pozabit.
Slovenija dezela kjer pticki civkajo
se to:vroce spremljal vsak gib vase nove pro ameriske vlade z desne.
markomurch@yahoo.com
________________________________________________
ŠRI LANKA
Ne glede na to kateri letni cas oziroma mesec si izberes ne mores imeti slabega potovanja, ker je ze otok znacilno, da ce je na eno strani munsun, ga na drugi strani otoka nimas in obratno. Midva sva bila lani poleti en mesec in bilo je super. Imela sva samo en dan dezja.
Glede kart je pa tako, da je najceneje leteti s cesko linijo in moras karte rezervirati kar nekaj mesecev prej, drugace se pa da najti poceni variante z odhodi iz letalisc po evropi.
Lp, Tamara
+
miran
jaz sem se pravkar vrnil iz SL.
Pojdi na sever, v Jaffno, otok Delft (divji konji)...zanimivo, ni turistov, tu in tam pac nekaj vojakov.
Sicer pa je SL zanimiva, v lastni reziji poceni, ne potrebujes avto z soferjem, saj bos v tem primeru placal za sobo vec(ker bos posredno se placal njegovo sobo).Jaz sem npr. v Unavatuni (turisticni kraj spal za 300 RP .
Lokalni prevozi so 1 SIT/Km, potem pa si izracunaj, ce se ti splaca dati 2000Rp za soferja z avtom/dan.
+
Tamara
Ponavadi ti racunajo kolikor se jim zdi, vcasih je to na osebo ali pa na cel avto. Je pa res, da ne smes popustiti na njihovo ceno in vztrajati pri svoji.....splaca se ti uporabljati soferja le, ce si omejen s casom ali ce vas gre do iste destinacije kar nekaj.
Na dan pa porabis za prenocisce tam od 300 pa do 700 rupij glede na to kje spis in pod kaksnimi pogoji. Potem za hrano od 200 pa do 500 rupij in pa prevoz, ce uporabljas javni ne stane nic. No tudi za tri urno potovanje z avtobusom placas borih 30 rupij ali pa se manj.
V glavnem Sl je zelo poceni in ce imas dovolj casa jo brez problema vidis celo. Ne spusti Kalkudah beach in guest house: Simla Inn (jo najdes v Lonely Planet), ce zelis izkusiti sri lansko zivljenje in rajsko plazo.
Lp T.
+
Hvala vsem za odgovor
Tamara samo nekaj me zanima, če mi lahko poveš, kolko je menjalni tečaj dolar-rupij?
Kolko lahko računam, da bom potreboval denaraja tam za dober mesec?
lp miha
+
Miha zivjo,
koliko je menjalni tecaj ne vem tocno. Midva sva v enem mesecu porabila 300-340 funtov na osebo. Nisva ne vem koliko razmetavala, sla na budget pa tudi nisva.
Ce gres na budget lahko brez problema pridez cez s 100.000 sit...
Ej ker si omenil za dober mesec,...saj ves, da imajo 30 dnevni vstop v drzavo brez vize?
lp, T.
_____________________________
Zdravo,

Mi smo bili septembra na Šri Lanki in bilo je odlično,najeli smo šoferja na letališču, v Colombo, ko smo pristali na letališču. Je ful agencij in sploh ni problema, šofer, ki je bil tudi vodič in zraven še prenočišče z zajtrkom nas je stalo 20 dolarjev po osebi,videli smo zelo veliko za 11 dni

Bilo je super, hrana uredu in zelo poceni v lokalnih restavracijah. V Unawatuni smo ostali 5 dni, prijeten zaliv in dobro za kopanje. Takrat je bil sicer monsun na tej strani otoka, toda nevihto smo imeli samo enkrat, pa še to slabe pol ure, drugače pa je bilo je veliko sonca z oblaki. V Unawatuni ti priporočam restavracijo Hard Rock resturant, ki je na plaži, imajo odlično hrano, dobre porcije in smešne cene!

Najcenjeje je bilo leteti z Čehi-ČSA, karta je stala tam okrog 550 evrov, ampak bilo je ful zasedeno in smo leteli z Emirates, iz Ljubljane preko Munchena in Dubaja do Colomba in nato še stop over na Maldivih za par dni, tam okrog 200. 000 sit z taksami vred. Bilo je cool!

Obiskali smo Kandy, obisk templja zob-a, cena cca. 2,5 dolarja,obisk njihove folklore cca. 3 dolarje. Sigirija, levja gora, cena 15 dolarjev za vstop po osebi in še vodiču smo dali po 1 dolar. Pinawela-slonja sirotišnica cca. 5 dolarjev, Habarana-jahanje slonov za slabih 40 minut cca. 20 dolarjev. Nato smo ostali 5 dni v Unawatuni, prijeten zalivček, cca. 5 ur vožnje od Colomba, Nuwara Elija in ob obali Mirisa itd... .

Bilo je čudovito vreme, skoraj nič dežja čeprav je bil monsun. Obiskali smo tudi Nuwara Eliya, kjer so nasadi čajev in pokrajina je fantastična, obiskali smo tudi tovarno čajev in začuda nismo nič plačali. Leteli smo z Emirates iz Ljubljane preko Dubaja do Colomba in nato še za 5 dni na Makdive, bilo je super!

Lep pozdrav

Mare

________________________________________________

Sri Lanka
Prijateljica je bila tam konec avgusta, zacetek septembra.
Pravi (citat):
"drgač pa najbolj je ugodno it tja od januarja do nekje aprila, ker je tud vreme najboljše. mogoče že december sam rajš januar.
sam cenovno je pa ravno obratno. od januarja do aprila (nekje) so cene najdražje - vsaj če gledaš ponudbe agencij drgač pa po moje niti ni razlike, sej tam je ful pocen vse. razen pri letalski karti se ti pozna. je cenejša polet - junij - oktober. zdej če hočeš it raziskovat šri lanko in te ne moti monsun- ki pa ni ravno vsak dan- midva sva ga mensezdi doživela le trikrat pa še to sej veš za 5 minut in pol čez 5 minut je že vse suho.
sam vlaga je pa u iber večja, ravno zarad tega hitrega izparevanja, pa če se nočeš kopat v morju - potem je praktično vseen. sam jaz če bi zdaj še enkrat izbirala bi šla pol pozim, ker je ful več odprto- mislim plaže pa bari ob plažah, pa razne tako imenovane restavracije. mislim več se dogaja, pa ful lepše je. morje je menda kot na madivih - turkizno modro in čist mirno. vsaj tako so nama razlagal, pa po slikah sodeč je res.
drgač je morje v tem našem poletnem času čist za en ****. res valovi ogromni, povsod rdeče zastave sploh ne morš it plavat - razen če najameš kakšnega domačina da te odfura na skrite čudovite rajske plaže, kjre korale ščitijo velike valove - sam tega je ful malo. sranje zarad morja je tud v tem ker sploh ne moreš snorkat - pa ful maš za videti, podvodni svet je ful pester še posebi zaradi čudovitih koral. če greš polet tja lahko na to kar pozabiš, kar je men velika škoda. sam sej drgač pa to so tropi vroče je skoz sam res ta vpliv monsuna se kar pozna. aja pa še piha ful (v času monsuna)."
petty

__________________________________________
Hej hej.
Glede letalskih vozovnic je stvar v osnovi nekak taka:
Vse te agencije, ki ti prodajajo karte v Sloveniji majo pogodbe z letalskimi prevozniki in non-stop racunalnisko povezavo v njihov booking center. Razlikujejo se samo po tem katerih prevoznikov imajo licence. Cene so v dolocenem trenutku pri dolocenem prevozniku razlicne (zelo varirajo, odvisno od ekonomskih for), tvoja sreca pa je da trofis tocno dolocen trenutku ponudbo letalske karte pri licencni agenciji. Karte pri prevoznikih se bookajo non-stop v agencijah kjerkoli na svetu, zato moras meti predvsem sreco.
Obstajajo neke varke, ko ti agencija booka drago karto in potem sproti spremla za cenejse in jo zameja, sm ponavadi je to nateg, ker zadni teden itak zlo tezko kje drugje dobis karto in si tako prisiljen vzet prvotno.
Potem je tudi vazno za koliko casa je karta (1, 3, 6, 12... mesecev), torej datum povratka in ce leti prestopni let isti dan oz. moras cakat en dan npr. v Zurichu (ponudba za marec pri STA LJ, SwissAir...cca.140kSIT.). Jst sm letel z Adrijo do Pariza in z FranceAir v Delhi. Pri povratku sem sicer cakal v parizu 8 urc na Adrio (ni sile, sm mel lih cas skoct pod Eiffla na kofi in fr.roglicek). Ne pozabi na popust, pri FranceAiru imajo mladi do 26ga leta 25% popusta... Kostalo me je vse skupaj 131kSIT z taksami in vsem, trofil sm pa ponudbo pri Thalati (med Slonom in Kompasom na slovenski), nimam pa nobene slabe izkusnje. Karto lahko bookas ful prej (tkoj ko se pojavi ponudba pri prevozniku), placas pa do 3 dni do leta in s tem tudi potrdis da dejansko gres. Potrdit moras tut povratni let 3 dni prej, kar ti lahko naredi agencija (posles jim mail), ker drugace da letalisce tvojo karto v lastminute, ti moras placat kr dost za spremembo.
Pri razlicnih ponudnikih se da tud kombinirat mesta prihoda in odhoda, kar ti ful priporocam. Jst sm tko priletel v Delhi, odletel pa iz Bombaya.
Lepo potovanje ti zelim in sori ker sem bil tako obsezen (mogoce se komu pride prov).
Luka
________________________________________________
Živjo!
Ker načrtujeva enomesečno popotovanje po Šri Lanki (julija), naju zanima, ali je potrebna viza in kje se jo dobi.
Zanimajo naju tudi informacije o kakšnem malo daljšem trekingu po Šri Lanki (po možnosti brez najetega vodnika in ne preko turistične agencije).
V primeru če veš kje se da dobiti ugodne letalske vozovnice, te prosiva tudi za te informacije.
Najlepša hvala!
Rok & Sara
+++
Rok in Sara!
Tudi midva z možem sva pred štirimi leti preživela mesec julij na Sri Lanki. Vize nisva potrebovala, mislim pa, da tudi sedaj ni nobenih sprememb. Letalske karte so nama uredili kar na Kompasu, potovala pa sva z Air Lanko. Mislim, da karte niso bile drage, kolikor pa sedaj spremljam cene, so se kar krepko podražile.
Kar se tiče cen na otoku, za malo denarja živiš kot kralj. Predlagam vama, da si privoščita počitnice v Unawantuni, ker je to res najlepša plaža, kar sva jih videla. Majhna, a lepa. Na treking nisva šla (tudi slišala nisva, da bi bilo to kje možno), srečala sva le tri popotnike, vsi pa so se odločili za krožno turo po otoku. Če bosta šla julija, vama priporočam ogled festivala v Kataragami.
Pa srečno pot!
Mojca

________________________________________________
Janin!
Verjetno vas ogromno ljudi nadleguje s tisočimi vprašanji in...no, na žalost sem tudi jaz ena izmed njih. S prijateljicami smo se menile, da bi drugo leto odpotovale v Indijo za en mesec. Seveda vprašanj je več, kot samo tisoč. Najbolj me zanima to, za koliko denarja - z let. karto vred - bi se dalo v Indiji solidno preživeti? Pa na kateri konec Indije se najbolj splača oz. bi ga vi priporočili? Aja, pa še to: To je naša prva pot izven Evrope ( pa tudi zeh je bilo bolj malo) in zato me zanima ali je sploh pametni iti na tako prvo, dolgo pot v Indijo? Govora je bilo tudi o Sri Lanki.
No, zaenkrat bi bila nadvse srečna, če bi mi lahko odgovorili na teh par vprašanj.
Lep pozdrav,
Maja
***
V Indiji se pripravite na kulturni šok, ki je včasih kar precej močan. Če niste prepričane, bo morda bolje, da greste za začetek na Tajsko, ki je prav tako eksotična, a čustveno mnogo manj naporna.
Cena letalske karte bo verjetno okrog 130.000SIT, tam pa boste zapravile od 3 do 20 dolarjev na dan - odvisno, koliko si boste privoščile.
Kaj obiskati? Možnosti je seveda ogromno. "Klasiko" predstavljajo Delhi, Jaipur in Agra, priporočam ti še votline Elora in Ajanta blizu Aurangabada ter (pozimi) puščavska mesta okrog Jodhpura. Če imate dovolj časa še državo Goa, ali pa indijsko Himalajo.

janin

________________________________________________
Pozdravljeni,
septembra se odpravljam v Indijo (natančneje: Goa) in imam nekaj vprasanj. Kje v Goi so najlepse plaze,ugodni hoteli (ne bungalovi), kulturne znamenitosti(tiste najbolj zanimive in vredne ogleda; časa bo namreč le 14 dni),.Poleg tega me zanima se to, koliko sit je ena rupija in ali se jih dobi tudi v Sloveniji (in kje).
Za odgovor se ze vnaprej zahvaljujem.
LP Jelena
jcvetk@yahoo.com
***
Vsa indijska zvezna država Goa je ena sama velika plaža in izbira je velika, na splošno pa pričakuj, da bodo na najbolj urejenih plažah tudi najdražji hoteli.
Okusi so seveda različni, zato ti težko konkretno svetujem. Našla boš vse, od razkošnih hotelov do hipijevskih naselij. Sam sem se kar lepo imel v Colvi, kjer so med slamnatimi kočami ceneni penzioni s skupnimi ležišči, na obali pa vsako jutro lahko opazuješ ribiče, ki se z ulovom vračajo na obalo v čolnih iz palmovega lesa, sešitega (dobesedno) s tankimi vrvmi. Res pa je, da morje zaradi drobnega peska ni ravno kristalno čisto.
Goa je eno od redkih mest v Indiji, kjer si lahko izposodiš motor. Pojdi si pogledat katero od portugalskih trdnjav in vasi v notranjosti države, ki za krepkih nekaj desetletij zaostajajo za moderno Indijo.
janin

________________________________________________
Zdravo Janin!
Z bratrancem se odpravljava za dva meseca v S. Indijo in Nepal verjetno v začetku septembra. Nameravava obiskati Ladak, zato tudi greva tako zgodaj. Zanima me, kakšno vreme lahko pričakujeva zaradi monsuna (letiva v Delhi)? Prelazi, ki vodijo v Ladak so menda odprti le od maja do novembra. Ali obstaja možnost, da bova prepozna pri vrnitvi nazaj iz Ladaka (da ne ostaneva ujeta čez zimo tam!)? Kakšne so avtobusne povezave v S Indiji (kjer se konca železnica), oziroma druge možnosti transporta?
Vem da sem nanizal cel kup vprašanj, upam da niso preveč podrobna, ampak ne veva na koga se lahko obrneva za te informacije. Lepe pozdrave s Primorske vam pošilja
Matej, Tolmin
***
September bo verjetno kar v redu. Idealni čas za obisk Indije je na splošno jesen, ko je vreme najbolj prijetno, a dežela je velika in splošna pravila veljajo le deloma.
Septembra bosta v Delhiju doživela še zadnji kos monsuna, kar pa ni nujno slabo - najbolj vroče in neprijetno je obdobje pred monsunom - aprila in maja.
Tudi sam sem slišal, da do novembru v Ladaku s snegom ne bi smelo biti večjih zapletov, a saj sam veš, kako je z napovedovanjem vremena. Če ne mislita ves čas ostati v Ladaku, si oktobra raje ogledujta dolino Gangesa, ali pa kak drug del Himalaje - npr Darjeeling!
Avtobusi praviloma vozijo v vsa dostopna mesta. Če jih ni, jih nadomestijo džipi, ki niso pretirano dragi. Pripravi se na vratolomno vožnjo po robovih prepadov!
Ko se vrneš(ali pa že prej), nam javi, kako je bilo!
janin

________________________________________________
Živijo Janin,
Sem redna gledalka tvoje oddaje, ki se mi zdi zelo zanimiva in poučna. Rada bi ti postavila nekaj vprašanj glede potovanja,na katerega se s prijateljico odpravljava konec julija. V lastni režiji greva za štiri tedne, potem pa še za približno en teden v južno Indijo. Ali imaš kaj lastnih izkušenj v zvezi s to turo (glede letalskega prevoza in kako se tam najbolje splača potovati, kakšne so tam cene)? Preštudirali sva že veliko knjig o Šrilanki in prebrali kar nekaj potopisov, vseeno pa so dobrodošli tudi nasveti takega popotnika, kot ste Vi. Omenila pa Vam nisem tega, da greva na Šrilanko na poroko. Moja dolgoletna dopisovalka se bo meseca avgusta tam poročila in tako sva sklenili, da greva in pri tem raziščeva čim večji del Šrilanke in kolikor nama bo pač uspelo južne Indije.
Če Vas zanima še kaj več in če imate slučajno kakšne koristne napotke, se mi prosim oglasite.
Lep pozdrav,
Adriana
+
Šri Lanka je za spoznanje dražja od Indije, ki pa je za naše standarde ZELO poceni. Dežela je zelo slikovita, ljudje pa po splošni oceni izjemno simpatični. Slaba novica je le to, da so od turizma že rahlo pokvarjeni. Za razliko od Indije bosta morali za ogled znamenitosti (celo templjev, ki so povsod drugod brezplačni) plačevati tudi do 20krat več kot domačini.
Upam da se bosta s potovanja oglasili in napisali še kaj več o poroki in o vajinih drugih dogodivščinah.
janin

________________________________________________
Pozdravljeni
Imam vprašanje in sicer, julija letos se s punco odpravljava na potovanje.Točne destinacije še ne veva, razmišljava pa o kakšnem eksotičnem otoku (okolica Indije, Maldivi ali kaj podobnega, predvsem je važno da ni skomercializiran, spanje v kolibah, lahko tudi Afrika.....)
Zanima me okvirna cena, do kam se leti, spanje.....
Hvala že vnaprej!

Jure
Če ne maraš komercialnega turizma, potem Sejšeli, Kanarski otoki in Maldivi najbrž ne bodo zate. Lahko poskusiš z Zanzibarjem(SLIKA: ) (ki pa je precej drag), Pembo, ali Lamujem v vzhodni Afriki, v Aziji pa imaš mnogo možnosti. V indiji so najbolj odmaknjeni Andamanski in Nikobarski otoki, na Tajskem so najbolj znani otoki Phuket, Samui, Phangan, Samet in otočje Phi Phi.
V Indoneziji je možnosti nešteto. Mnogi priporočajo otoke Gili pri Lomboku. Sam imam dobre izkušnje z Lovino na Baliju in otokom Komodo. Prenočevanje na le-tem sicer ni pretirano poceni, ker je zaradi znamenitega komodoškega zmaja ves otok razglašen za zaščiten narodni park, vendar je bivanje na njem zelo prijetno. Dobil boš kočo na lesenih kolih in poleg zmajev cele dneve opazoval nenavadne srne, jelene, divje svinje, kakaduje, rakovice, pajke in gekone, ki se, vsi po vrsti, človeka skoraj ne bojijo. Na dolgih sprehodih po okoliških hribih boš našel množico neverjetnih rastlin, kopal pa se boš na peščenih plažah, ki so s svojimi kokosovimi palmami že skoraj kičasto eksotične.
V Lovini si za nekaj rupij lahko izbereš eno od štirih dimenzij bambusovih koč (največje so celo enonadstropne) in zjutraj opazuješ delfine, ki skačejo okrog čolnov, popoldne pa se potapljaš med najlepšimi koralami in tropskimi ribami. Če bi ribe rad videl od blizu, vzemi s seboj malo kruha!
Vzhodnih Karibi so praviloma zelo dragi, cenejši pa so otoki ob obali Jukatana. Poskusi z otokom Mujeres v Mehiki, ali Key Caulker v Belizu.
Janin

________________________________________________

Katmandu
Sva v tibetanskem hotelu s korejsko restavracijo. V Katmaduju ima skoraj vsak hotel na vrhu svojo teraso, tako da lahko uzivas pogled na mesto in okoliske gore, ki so okrog in okrog. Te gore so v vecini tudi razlog zakaj toliko agencij ponuja organizirane trekinge in zakaj vecina turistov potuje v Nepal.
Seveda pa je v ospredju Mont Everest vendar za tiste, ki so res dobro pripravljeni in ki imajo veliko denarja, saj stane tak pohod za skupino 50.000$. Midva se nisva odlocila za nobeno od teh moznosti, ker ze imava tako ali tako prevec kondicije.
Sva pa se malo razgledala po Katmanduju. Sla sva do hinduisticnega templja (Pashupatinath), kjer je nekaj sadujev - to so t.i. sveti mozje, ki samo sedijo, kadijo travo, meditirajo, pozirajo in ne delajo nic drugega. Vsi imajo dolge lase spletene v drede, obleceni pa so v rdece, oranzne ali rumene halje. V bistvu je bil ta tempelj (oz. bilo jih je vec) isti, kot tisti v Indiji. Tudi tukaj imajo svojo sveto reko in zgejo mrtve, kot v Varanasiju. Je pa najpomembnejsi hinduisticni tempelj v Nepalu. Ima poseben pomen zanje in je "omenjen" v vsakem uradnem kraljevem sporocilu.
Nato pa sva se odpravila se naprej do budisticne STUPE (Bodnath), najvecje v Nepalu in ene vecjih v svetu. Kaksna sprememba. Takoj, ko sva stopila semkaj se je zdelo kot raj. Vse bolj umirjeno. Ko vstopis zagledas res ogromno stupo in vse okrog nje molilne zastavice, ki plapolajo v vetru in vsemu dodajo se lepsi pogled. Takoj po vstopu se podas na levo stran (tibetanci oz. budisti grejo vedno v to smer) kjer so ob stupi spodaj luknje z molilnimi mlincki, ki jih obracajo in na ta nacin molijo. Vseh lukenj okrog stupe je 147 in v vsaki luknji je 4 ali 5 mlinckov.
Ti ljudje - tibetanci oz. vsi budisti so cisto drugacni od drugih - nasmejani, nevsiljivi res pristni. Menihi so obleceni v rdecerumene halje, kratko ostrizenih las in noben te ne gnjavi, ce ga kaj vprasas ti ljubeznivo odgovori, ce ga vprasas ali ga lahko slikas se siroko nasmehne in privoli brez stegnjene roke. Okrog te stupe je se sirsa ulica in polno majhnih trgovinic s spominki, gostilne, restavracije... Tukaj sva prezivela vecino dneva zadovoljna nad spokojnostjo, ki vlada tukaj, ne glede na to, da je veliko ljudi.
Drugace pa bolj ali manj zabusavava in hodiva po centru Katmanduja, po njegovih ulicah ob tisocerih trgovinicah in gostilnah. Katmandu je raj za nakupovanje. Misliva se obiskati opicji tempelj in ce bo zanimivo, bova kaj napisala.
Kupila sva ze tudi letalske vozovnice za Bangkok.

Nepal
Iz Jaigona sva se odpeljala do Siligurija, od tam pa proti Nepalu oz. do meje. Z rikso sva se odpeljala preko meje, si uredila vizo (30$ + 1 slika), od tam pa do Itahari-ja, kjer sva ostela eno noc. Drugi dan pa na avtobus do Janakpur-ja.
Obiskala sva Women's development centre, ustanovljen leta 1989, kjer dela okoli 50 zensk, ki prej se iz hise niso upale. Ukvarjajo se z mithila umetnostjo - tradicionalna umetnost, tisto, kar so pocele doma npr: okrasevanje his, slikanje, sivanje, loncarjenje... Zasluzijo mesecno placo okoli 1500-3000 nepalskih rupij (1 rupija je okoli 2,7 sit). Imajo se kr fajn, saj jih noben ne gnjavi, delat pridejo okoli 9 zjutraj pa do 17-ih.
V Janakpurju sva ostala 3 dni, pa ne zato, ker bi hotela, ampak zato, ker so nekaj strajkali, bile so nekaksne blokade... Zato avtobusi niso vozili dva dni. Tretji dan pa nama je koncno uspelo dobiti karte za 6.30 zjutraj. Naj bi se vozili 9-11 ur, mi pa smo se vozili celih 17 ur (za 375 km). Si lahko zamislite, od tega smo verjetno 7 ur samo stali in nic drugega. To je bilo res grozno, pravi preizkus zivcev. Vendar sva prispela srecno v Katmandu. Sedaj sva tukaj ze tretji dan in nama je zelo vsec. Je zelo turisticen, imajo ne boste verjeli trgovine malo vecje, pekarne in normalne gostilne. Ko si ga bova bolj podrobno ogledala in kaj zanimivega dozivela, se spet oglasiva.

Indija - povzetek
Zelo radi se slikajo z belci in se zahvaljujejo zato.
Male otroke ucijo, da ko vidijo belca, da ga pozdravijo z HELLO, nekateri pa jih naucijo stegovati roko in prosjacit. Desno roko dajejo k ustom (kao lacen sem), nekateri jokajo, punckam pa ponavadi dajejo v roke majhne otroke, da se ti se bolj zasmilijo. Vendar pa so nam nekateri povedali, da za skoraj vsemi temi prosjaki stojijo t.i. sefi, ki poberejo vecino denarja, ce ne kar vsega. Tako imas te, ki prosjacijo, smetiscne ljudi, ki na velikem kupu smeti sortirajo smeti, ali jih pospravljajo..., prakticno zivijo tam in pa seveda pohabljene ljudi na res grozljiv nacin kar sem ze enkrat omenila. Ko to prvic vidis in dozivis, bi se najraje nekam skril, ali pa vsem nekaj dal, toda scasoma se tega navadis in jih ignoriras ali celo odzenes. Kajti oni bi te vsega slekli, vse pobrali, potem pa bi se ti verjetno smejali. Custva res nimajo razvita, kar ni niti cudno.
Samo zamislite si, da te okoli 100 ljudi na dan prosjaci.
Z drugimi besedami pa bi lahko tudi rekli, da so kar komot narod. Na ulicah pocnejo vse mogoce stvari kot so: britje, ciscenje cevljev, uses, kuhajo, popravljajo cevlje, likajo... V glavnem se vse dogaja ob cesti in tisti, ki si to lahko privoscijo, si vsekakor.
Tako in se vec je to podnevi. Ponoci pa je povsem druga pesem. Ko pospravijo svoje stvari, se odpravi kar vecina spat na ulicah, nekateri, ki nimajo te srece pa kar ob cestah - glavnih - na zidu, kjer je prostor samo za macke... Prav grozljivo ko to vidis in to smo videli prvo noc, ko smo prispeli v Delhi. Nekateri imajo nekaksne barake iz kolov z nekimi cunjami pokrite, vcasih ne ves ali so sploh se zivi. Baje so pred 10-20 leti kar pobirali mrtve kot smeti.
Ti, ki vozijo rikse, ponoci kar na njih zaspijo, vidis pa tudi take, ki vlecejo neverjetno tezke tovore, ki bi jih pri nas samo krave vlekle, za par rupij na dan. Zenske vecinoma ne delajo, ker dolgo tudi niso smele. Danes jih vidis predvsem prosjacit, cistit WC. Jih je tudi manj kot moskih, saj so jih dolgo pobijali (ponekod jih se danes), ce se je rodila puncka, tako, da imajo moski velik problem s poroko, ker jih preprosto ni dovolj (zensk).
Da pa ne bo vse tako bolj temno, je bogatih tudi veliko, samo da jih ne vidis kar tako na takih nepomembnih ulicah, ampak v boljsih restavracijah, trgovinah, ponavadi so vsi debeli, predvsem zenske. Po tem jih najbolj locis.
Zanimivo je tudi to, da nismo nikjer nasli, tudi v velikih mestih ne, velike trgovine kot je pri nas TUS ali kaj podobnega. Imajo pa ogromno druge robe: cunje, kic..., tako veliko, da ne mores verjet.
Tako bolj na kratko o Indiji, ki smo jo videli in to je res mali del te ogromne dezele.

Bhutan
Iz Sikkima oz Gangtoka smo se odpeljali 4 ure voznje do Siligurija, od tam pa sva pot nadaljevala sama. Se 4 ure sva se vozila do Jaigona (mesto cisto blizu Bhutanske meje). Bila je ze tema in sva si poiskala hotelsko sobo za 300 rupij. Malo sva se se sprehodila po mestu in ugotovila, da je bhutanska meja cisto blizu, tako da lahko gres pes. Ker sva bila zelo utrujena, sva sla najprej jest in to v hotelsko restavracijo, po dolgem casu nekaj kulturnega (na nivoju). Ker se nama ni dalo iskati drugega kraja za jest oz. vse zapirajo ze ob 8 in grejo s kurami spat, sva se odlocila za to restavracijo in ugotovila, da so cene iste kot na ulici, hrana zelo dobra in ambient ter odlicna postrezba (kar se je zgodilo prvic do sedaj). Ko sva se tako lepo napapcala, sva odsla spat.
Drugo jutro sva sla v imigracijsko pisarno in povprasala kako lahko greva v Bhutan. Ce hoces v Bhutan, potrebujes vizo in se placat moras 200$ za vsak dan bivanja. V Lonely planetu pa je Simon nasel informacijo, da lahko gres v Jaigonu cez mejo brez tega (edina omejitev je, da se vrnes do 10 ure zvecer nazaj). Torej - to sva hotela preveriti in sva in drzi.
Nihce sploh ne vprasa nic, ne gleda dokumentov, samo pozdravijo te in se smejejo. Sva skoraj edina turista, zato sva zelo zanimiva za domacine. Neverjetno kaksna razlika je samo korak vstran od Indijske meje. Vse je bolj cisto, tiho, nic riks, samo taxiji in osebni avtomobili, kar je za Indijo (to kar smo mi videli) prava redkost. Ogledala sva si en tibetanski samostan, se malo pogovarjala z 13 letnim menihom, prepesacila skoraj celo mesto, poskusila bhutansko hrano, nad katero nisva prevec navdusena.
Npr. dobila sva caj z kravjim maslom in soljo (bljak). Skoraj sva odsla ze na drugo stran, ko naju dva ogovorita in to dva angleza, ki smo ju spoznali na vlaku iz Kolkate. Zmenili smo se, da gremo na pivo (35rupij). Nato sva vseeno odsla v hotel, ker sva bila utrujena in sva sedaj spet, ko to pisem, v Bhutanu. In to je to. Kako pa bo, ko bomo spili kaksno pivo, pa ne vem.

Sikkim
v Sikkimu nismo videli nic posebnega ker je bilo slabo vreme, pogledali smo si edino razstavo orhidej, ki so simbol Sikkima. Smo pa dobro jedli. V Indiji nam je najboljsa kitajska hrana in se tibetanska.

Darjeeling
Po 14 urah voznje smo prispeli v NJP od tam pa smo vzeli jeep in se odpeljali v Darjeeling. Bilo je krasno, ko smo se vzpenjali ker ni bilo vec videti taksne gnece, ampak samo zelenje in nasadi caja.
Darjeeling je 2134m visoko in tudi precej bolj mrzlo. Ima nekaj cez 100.000 prebivalcev. Prvi dan nas je malce zeblo, saj je bilo okoli nule ponoci. Pa tudi spali smo v enem gnilem hotelu, ki je bil ze cisto vlazen in brez tople vode v kopalnici. Naslednji dan pa smo se prestavili v boljsega (ce koga zanima v katerega lahko gre na www.dekeling.com). Seveda smo si privoscili njihov caj, predvsem Simon je prisel na svoj racun.
Smo pa mislili, da sploh nismo vec v Indiji, saj je atmosfera povsem drugacna.
Vse je bolj zeleno, ljudje so ze bolj posevnooki ter drugace obleceni. Veliko je tudi tibetancev, ki so pobegnili iz domovine. Ogledali smo si ZOO, kjer so same himalajske zivali. Sibirski tiger, rdeca panda, leopardja macka, leopardi, tibetanski volki, himalajski medved, jaki, sakali, opice... Najlepsa med njimi pa je rdeca panda - kot plisasta igracka.
Drugi dan pa smo se odpeljali v en tibetanski samostan (GOMPA), zavrteli molilne mlincke, poslikali male menihe, ki so igrali nogomet.
Urejali smo dovolilnice za Sikkim. To je bila sele ena procedura. Najprej smo morali iti v eno pisarno na enem koncu Darjeelinga, da smo dobili stempelj, nato na drugi konec, potem pa bi morali iti se enkrat nazaj, pa je zmanjkalo casa in volje, saj so vse poti zelo strme, ker je ves kraj v enem samem bregu.

Kolkata
Prejsnjic sem napisala, da se bomo vozili 10 ur, vendar je trajalo skoraj 17 ur, si lahko zamisljate???
Ampak kar je tu je, sedaj se nahajamo v Kolkati, mestu ki nas je presenetilo glede higiene in krav. Zakaj krav - zato ker jih tukaj ni. Vlada je sklenila, da jih umaknejo ne vem kam.
Kaj smo tukaj poceli?
Prvi dan smo iskali Bangladeski konzulat, ga nasli vendar isti dan nismo mogli nic urejat, ker je bilo ze prepozno. Midva pa sva drugi dan iskala Tajski konzulat, ga nasla, ter si se v istem dnevu uredila vizo. Stala naju je 1250 Rs za enega (1Rs = 4.40sit). Vozila sva se z Metrojem, z motor rikso in pesacila, tako da nama je sel skoraj cel dan. Za Banglades pa smo se za sedaj odlocili, da ne gremo.
Mesto Kolkata je drugo najvecje v Indiji z 13 mio prebivalci. Samo se v tem mestu so riksarji, ki sami vlecejo, povsod drugje jih vec ni. Baje dozivijo povprecno 30 let. Vceraj smo sli v botanicni vrt in v Kali tempelj (Kali - ena izmed mnogih boginj) in zopet je minil en dan. Danes bova mogoce sla do grobnice matere Tereze. Vsi dobro veste kdo je bila mati Tereza in naj vam povem, da ni cudno, da je ostala tukaj, saj je se danes veliko otrok, ki nujno potrebujejo pomoc. Srecali smo mnogo turistov, najvec Japoncev, vceraj sva se pogovarjala z enim iz Spanije, ki je ze 4 mesece v Indiji, ostal pa bo se 4 mesece.
Danes je tukaj 31 stopinj (dopoldan), zato se bomo odpravili v bolj sveze podrocje. Vceraj namrec smo si rezervirali vozovnice do Darjeelinga. Ne cisto do tja, ampak eno mesto prej, ki pa ga sedaj na pamet ne vem. Ob 19.15 imamo vlak, pridemo pa ob 8 zjutraj tja. Simon se ze zelo veseli, saj bo pil caj, ki ga ima najraje.

Varanasi
A vas se zebe? Mi ze kar posteno svicamo.
Vceraj smo prispeli v Varanasi po 10 mukotrpnih urah in skoraj nemudoma zaspali. Se prej smo sli v Burger King, kjer nimajo nicesar z mesom.
Danes pa smo si ogledali sveto reko Ganges. Je zelo umazana, saj se v njej vsi kopajo, samponirajo, perejo perilo, mecejo cvetje v plasticnih vreckah, nato pa se pridejo na vrsto bivoli... Po reki smo se peljali s colnom za 80 rupij (320 SIT) in tip, ki je vozil nam je malo razlagal. Ker verjamejo ti ljudje, da je ta reka sveta jo seveda tudi pijejo, zobe umivajo... Poleg tega pa se na dveh mestih sezigajo trupla ter jih nato pomecejo v reko. Vsi bi radi bili sezgani tukaj, vendar pa je ta procedura zelo draga zanje 3000 - 5000 rupij. Na obrezju reke so tudi nekaksne hise kjer stari oz. bolani ljudje cakajo na smrt.
V glavnem - lahko si ustvarite svojo sliko o Gangesu.
Sedaj pa cakamo, da bo ura 18.30, kupili smo namrec vozovnice za vlak do Kolkate, ki vozi od 11 - 14 ur.

Khajuraho
Sem smo prispeli ob 17 uri in moram povedati, da smo si kar oddahnili, kajti cesta je bila katastrofalna. Je zelo lepo majhno mesto z majhnim jezerom ter templji, za katere se se do deanes ne ve zakaj so jih zgradili tukaj saj so dalec od velikih mest. So zelo lepo ohranjeni, na njih so upodobljene figure bogov, boginj, prizorov iz vsakdanjega zivljenja. Njihova posebnost so eroticni prizori.
ozvedeli smo, da ima lastnik rudnike diamantov, v tem mestu 7 hotelov, vecina casa prezivi v Evropi najvec v Belgiji. Tako govori.
Dogovorili smo se, da nes odpelje z dzipom gledat slapove, dzunglo, zivali... za 300 Rs (to je prb. 1200-1300 SIT). Vendar pa so pri nas slapovi veliko lepsi, tudi dzungla ni bila to, kar smo pricakovali, videli pa smo opice Langurje, gazele to je vse.
Ko smo prispeli nazaj, nas je ta lastnik, Radj po imenu, povabil na svoj dom nekaksno hiso na drevesu. Malce smo oklevali, saj je imel s sabo dva osebna strazarja s puskami. Seveda smo ga vprasali zakaj jih potrebuje, odgovoril nam je: "za vsak slucaj". No in se odpravimo. Spotoma smo "pobrali" vodicko iz Nizozemske.
Bilo je kar zanimivo, malo smo jedli, pili in peli ter filozofirali, nato pa smo se odpravili nazaj. Med potjo nazaj smo se ustavili ob cesti pri nekaksni gostilni, ce se temu lahko tako rece, saj gostiln prakticno ni, ampak so nekaksne domace kuhinje, stojnice ob cesti. Radj je narocil hrano - to bi morali videti kako so vsi "skakali" okoli nas, predvsem pa okoli njega, kot da je prisel najbolj pomemben indijec. Mimogrede denarja je imel res veliko in se z njim prav lepo bahal, vse nam je on placal.

Na ta dan je praznik Holi, ki bi ga lahko primerjali z nasim Pustom, saj tudi oni odganjajo zimo, samo da ne z maskami ampak z metanjem barve v ljudi. Midva s Simonom nisva mrdnila iz sobe, radovednost sva si potesila tako, da sva dogajanje opazovala z balkona. Vsi ostali pa so odsli ven in se vrnili kot mavrica.
Za konec naj povem se to, da smo se odlicno navadili na tukajsne razmere in se imamo enkratno.

Agra
Nasli smo hotel na ful dobri lokaciji in sicer cisto na vrhu smo lahko ogledovali Taj Mahal kolikokrat nam je srce pozelelo. Takoj drugi dan zgodaj zjutraj smo se odpravili do njega. Palca je zelo lepa . Zgraditi jo je dal Shah Jahan za svojo drugo zeno Mumtaz Mahal, ki je umrla pri porodu 1631. Smrt zene mu je skoraj zlomila srce, da je osivel cez noc.
Se istega leta je ukazal zgraditi to grobnico. Gradilo jo je 20000 ljudi iz Indije in centralne Azije. Nekaterim so pozneje poskodovali roke ali oci, zato da ne bi mogli nikoli vec ponoviti vzorca, ki so ga tukaj ustvarili. Zgrajen je iz belega marmorja. Gradnja je stala 3 milijone rupij to je okrog 60 mio. danasnjih US dolarjev. Okrog palace je obzidje s tremi vhodi: glavnim, vzhodnim in zahodnim, znotraj pa lepo urejen park. Shah Jahan je nekaj zadnjih let prezivel zaprt v tej grobnici (zapreti ga je dal brat) saj je ljudstvo skoraj obubozalo zaradi njegove obsedenosti. Brata je sicer se prosil, da naj zgradi po njegovi smrti se crni Taj Mahal, vendar se to ni zgodilo.

________________________________________________
2.3.
Pozdravcek!
Naj vam malo nasplosno povem kaj o Indiji, ki smo jo do sedaj videli.
Krave so povsod, saj kot veste je krava v Indiji sveta zival. Zato se lahko seta kjerkoli ji pac pase. Najdes jih na cesti, kjer imajo prednost pred vsemi, jedo kar jim pac pade pod gobec, med drugim tudi karton... Veliko je tudi kamel, ki pa niso v tako dobrem polozaju kot krave in morajo delat: vlecejo tovor, vozove z ljudmi..., mislim, da jim ni najbolje med vsem tem prometom, kjer vsi samo trobijo, vozijo krizem krazem itd. Veliko je tudi potepuskih psov, ki ponoci zelo radi razgrajajo, ptic ujed je ogromno, pavi so predvsem tukaj v Radjastanu kjer je tudi njihov simbol, veverice... Toliko o zivalskem svetu.
Zelo zanimivi so avtobusi za ne vem koliko ljudi, s tem da jih je v njem se trikrat toliko in na strehi kar nekaj. Veliko je riks na nozni pogon, motorni in vsi so okrancljani z raznimi cofki, v glavnem kic. Da se razlozim zakaj toliko trobijo: Vsak avto, tovornjak in pac vsi imajo zadaj napisano PROSIM TROBI!
V vecjih mestih je zelo veliko beracev, zensk z otroki in vsi imajo stegnjene roke za fehtanje. Veliko je tudi pohabljenih ljudi ker tiste v najnizji kasti pohabijo, da potem vec priberacijo.
Znacilna hrana je capati: to je nekaksna tortilja, zraven pa omaka iz cebule, paradiznika, graha, fizole in vse skupaj zelo zacinjeno, ter riz.
Kot tudi veste smo zadnjic sli na kamelji safari: jahali smo priblizno eno uro, kar je cisto dosti, saj te kar naruka, nakar so nas pustili na enih sipinah in smo se odlocli, da bomo sli pes do nasega tabora, kjer se nam je kuhala vecerja. Pa se to: sredi puscave pride tip in nam ponuja mrzlo pivo. Ha? Po vecerji so nam postlali take potujoce postelje, zakurili taborni ogenj, nato smo se odpravili spat, povedali nekaj vicev in zaspali. Ponoci je bilo kar mrzlo, ampak smo zdrzali. Ogledali smo si nekaj vasi, eno pokopalisce Bada Bagh, kjer so pokopani maharadze s svojimi zenami in otroci. Potem se mesto duhov, tocno ne vem kaksna je prava zgodba zakaj je to mesto prazno, ampak ena izmed njih je ta, da je maharadza prisel v to mesto, zahteval eno zensko, ki mu je niso hoteli dat in jim rekel, da je to mesto njegovo in naj se izselijo ven. Ena pa taka, da ni bilo vec vode in so se mogli izselit.
Nato smo se odpravili naprej do Jodhpurja in smo sedaj tukaj. Ogledali smo si ze trdnjavo, ki je ogromna. Pri vhodu smo dobili slusalke, si jih dali na usesa in poslusali o tej trdnjavi v katerem jezkiku si pac hotel. V tej trdnjavi se zdaj zivi maharadza, ki je baje zelo ucen, je diplomat in se trudi za izboljsanje njegovega mesta. Sedaj pa se odpravljamo naprej do Pushkarja, mogoce se vam od tam oglasim.
Aja pa se nekaj o vremenu, je vroce, okoli 35 stopinj.
Lep pozdrav!
________________________________________________
2.3.
1.3. smo bili v Pushkarju, ki je malo manjse mesto od ostalih kakih 13000 ljudi. Ko smo sli zjutraj na sprehod, smo prisli do enega Visnu templja, ki je bil za tujce prepovedan, dobili pa smo vsak eno rozico, ki smo jo potem morali vrect v jezero, ki je tam. S to rozico pa je bilo takole: en tip se nam je takoj prlepo in je rekel, da ni vodic, zato nam ne bo nic racunal. Ko smo prisli do jezera je prisel na vsakega en domacin in nas odvlekel do stopnic pri jezeru kjer smo se morali usest in potem nam je on govoril neke svete besede in smo morali ponavljati za njim. Ko je opravil svoj obred, pa je hotel denar od 400 do 2000 rupij, ker kao imamo sedaj dobro karmo. Midva s Simonom mu nisva dala ker naju je ze prej ena turistka opozorila, da hocejo samo denar. Seveda niso bili prevec veseli. Drugace pa je v Pushkarju zelo veliko turistov, predvsem takih odstekanih, saj se tam dobi ugodno gandza in lahko uzivajo po mili volji. V tem mestu je bilo tudi nekaj opic - boste vidli fot ke.
________________________________________________
2.3. Jaipur
V to mesto smo prispeli okrog dveh popoldne in smo se znasli v taki guzvi, da se to svet ni videl. Tak kaos, da znoris. Potem pa smo bili obvesceni, da je na ta dan nekaksen muslimanski festival, tako da je bil center mesta zaprt. Hoteli smo si ogledat palaco vetrov in nas je sofer odpeljal kolikor je pac lahko dalec, naprej pa smo se odpravili pes. Ampak to je sele bila ena norisnica. Ko so videli, da smo belci so bili ful tecni. Nas zenske so kar nekaj grabli, se rezali, hodli za nami... Zgledalo je, kot da bi imeli nekaksne neonske luci na glavi, saj smo se tako svetli ven, da so takoj prileteli, poleg tega da jih je ze tako bilo mali milijon okoli nas. Ful smo se mogli drzat skupaj. Ta festival pa zgleda nekako tako, da fantje ful fanaticno tolcejo po bobnih, zelo glasno, drugi pa nosijo nekaksno kupolo posrebreno se z njo vrtijo, eni hodijo v enosmer po dvopasovnici, drugi pa v drugo smer po drugi dvopasovnici. Ko smo tako hodili je naenkrat sla majhna skupina poli cajev in ne vem kaj se je zgodilo kar naenkrat so zaceli ene mlatit in je nastala ful panika, tako da so nas skoraj podrli, nekaj ljudi pa je popadalo po tleh. Hoteli smo cimprej ven iz te gnece, tako da smo najeli rikso in se odpeljali v hotel. To je taka nepopisna gneca, da se je ne da z nobenimi besedami opisat. Sedaj pa smo se najedli in malo internetiramo, potem pa gremo spat in si bomo jutri ogledali palaco vetrov.
Lep pozdrav v majckeno majckeno Slovenijo.
________________________________________________
27. 2
Pred dvema dnevoma smo odsli iz Delhija proti Bikanerju, kamor smo prisli zvecer (vozili smo se devet ur) in nasli en hotel kjer smo prespali, malo povecerjali zapeli eno slovensko (en hribcek bom kupil) in sli spat.Zjutraj smo se odpravili ob devetih in sli pogledat podganji tempelj. Jaz in Jana nisva sli noter vsi ostali pa in so rekli, da ni nic takega, da jim niso lezle po nogah, ker imajo dosti hrane in mleka, tako da jim ni nic hudega. Baje pa pridejo vse na kup sele zvecer okoli devatih, takrat pa naj bi jih bilo zelo veliko. Ce bi vidli belo podgano, bi jim prinesla kao sreco. V vsem templju bi jih naj bilo dve do tri bele podgane. Normalno pa niso vidli nobene. Ljudje so zelo prijazni, zelo radi se slikajo in vecina jih je zelo lepa, se posebej zenske ker so tako pisane. Iz podganjega templja smo se odpravili naprej v Jaisalmer pet ur voznje in zdaj ko to pisem smo tukaj in je zelo lepo. Sobe imamo v neki trdnjavi in lahko gremo na streho kjer vidimo cel Jaisalmer. Za jutri smo se dogovorili, da gremo na kamelji safari (dve dni). Spali bomo v puscavi, obiskali njihove vasi in dse nato vrnili nazaj v Jaisalmer, nato pa bomo se vidli. Lep pozdrav!
________________________________________________
27. 2
Pozdravljeni!
Mi smo varno prispeli v Indijo, naprej pa je bilo precej zabavno. Najprej se nas je v mali kombi za 5 ljudi spravilo 7 s prtljago vred, nato pa smo se pogajali za ceno sobe. Ne vem kje vse nas je tip vozil, ampak so nam skoraj noge odpadle. Ob treh zjutraj se le zmenimo za sobo in gremo spat. Danes zjutraj pa smo se zmenili na eni tur. agenciji za osemdnevno potovanje od Delhija do Agre, naprej pa se ne vemo. Danes pa da se to povem, smo hodili po novem in starem Delhiju. Po novem je bilo cisto normalno razen seveda guzve, ki je pri nas res nismo navajeni. V starem pa je bil en tak mali sok, guzva, revscina, smrad... Vec prihodnjic. Lep pozdrav v mirno Slovenijo.
________________________________________________
Indija, Gujarat (Dwarka), feb. ‘03
Zvečer sva z Dancem v prašnem, malem, neturističnem mestecu jedla na ulici kupljene sladkarije. Na papirju sva jih imela razpostrte na klopici. Na ulici je seveda precej krav in teličkov in en izmed njih se odloči priti do naju. Danec - izkušen indijski popotnik - ga (očitno) ni opazil, jaz pa sem pričakoval, da se teliček ne bo upal priti čisto do naju. Na moje začudenje pa se teliček ni ustavil dokler ni prišel do klopice in seveda začel jesti sladkarije. Komična situacija je izzvala le smeh, tako da je mala kravica od klopice odšla polnega trebuha.

Indija, vožnja med Gokarno in Hampijem; mar.
10-urno vožnjo po vročem soncu z lokalnim razmahanim in razpadajočim avtobusom je popestril praznik imenovan Holi. Mladi indijci se na ta dan napijejo, namažejo po telesu in obrazu z barvami v prahu in rajajo. Avtobus, ki pripelje v vas je tarča napadov z barvo. V eni od vasi, kjer smo imeli postanek, so na avtobus prišli trije mladeniči z bobni in malo za hec malo za res zbadali potnike, vendar ne za dolgo. Starejša Indijka je mladeniče tako nadrla, da so se le-ti kmalu pobrali z avtobusa brez kakrsnih koli pripomb. (Ponekod starejše še vedno zelo spoštujejo). Vseeno pa je voznik skozi okno dobil v glavo barvni prah- reagiral je čisto po indijsko: z resnim obrazom, a vendar čisto brez besed si je počasi z obraza in obleke začel brisati barvo.

Indija, vožnja z avtobusom iz Pusharja v Pali; feb.
Mogoce se mala akcija-
ko smo se z avtobusom vozili proti ashramu smo imeli nesreco. Slučajno sem pogledal skozi prednje okno in videl osebni avto 5 m pred nami, ki vozi v našo smer, cez sekundo pa- bum, voznik avtobusa je zavil malo v stran, tako da smo se par trenutkov ustavljali na bankini in se vse bolj nagibali, nato pa se ustavili. Panike ni bilo nobene, v avtu ni bilo hudo, sprednja kolesa od avtobusa so bila polomljena, trka pa nisem sploh cutil. Vsi smo pocasi sli ven in cez kaksno uro nas je pobral mimoidoci bus; pozneje smo dobili tudi kozo med potnike...
Marin
________________________________________________
Andrej andirozman@yahoo.com
Že ko sem stopil na tla Indije, z nahrbtnikom in veliko neokretno škatlo, v kateri sem imel razstavljeno kolo, sem vedel, da sem prišel na čisto drugačen planet. V Indiji me ni toliko šokiral smrad, kupi človeškega blata, huda vročina, slabe in hribovite ceste, krave in garjasti potepuški psi, čudna kretnja domačinov z glavo, ki ni predstavljala niti prikimavanje niti odkimavanje (nekakšna osmica), niti hudo začinjena hrana, niti kaotični promet nenormalno glasno hupajočih vozil, pač pa me je šokiralo eno vprašanje, ki se je ponavljalo kar naprej, neprestano iz dneva v dan. Ljudje so kar naprej hodili k meni, se rokovali z mano in stegovali roke po kolesu in venomer vpraševali:« Kje pa imaš ženo?« Šele potem so me vprašali, kako mi je ime, od kod prihajam, kam sem namenjen, koliko stane kolo...
________________________________________________
Indija
Zivijo, Janin !
Midva sva dne 04.02 zacela s potovanjem po Indiji,ki bo trajalo slabe 3 mesece, pa se bova malo oglasala in lahko to objavis na spletnih straneh.
LP ANA & SAMO
Lep pozdrav na zacetku kar iz Pariza. Vceraj je imel avion eno uro zamude,
tako da smo startali sele ob 20.00. Let je bil ful nemiren; ampak smo preziveli.
Avion ni bil cisto zaseden. V hotelu sva bila ob 22.30, saj sva takoj ko sva
stopila iz letalisca ze dobila avtobus do hotela. Bila sva tako utrujena, da
je to noro, saj sva vceraj samo 3 ure spala Letalisce je res ogomno. Hotel je
full luskan, sami business mani so tle, tisti urejeni in prijazni francozi.Zdaj
sva imela ravno zajtrk, ki je bil zares odlicen. Tako sva se najedla, da se nama
kar na da naprej, bi se kar kaksen dan tle ostala, ker je tako lepo. Ob 8.15
imava avtobus do letalisca, ob 10.30 pa gremo koncno v Delhi.Komaj cakava,
se zadnji pozdrav iz evropskih tal....
Ana & Samo

+
Lep pozdrav vsem skupaj !
Midva sva koncno po dolgi in naporni poti prispela v Delhi. Najine
dogodivscine so se zacele ze na letaliscu.Prideva tja in se zeliva cekirat pa pravijo
na "salterju" da je avion ze zaseden da so prodali vec kart kot je sedezev
v avionu... po eni uri cakanja so vse uredili ampak tezav s tem se ni bilo
konec.Ko se je zacelo vkrcanje na avion naenkrat pritece en oborozen vojak
z mitraljezom in se dere da moramo vsi ven iz tiste hale. Baje naj bi bila
podtaknjena bomba v eni torbi cisto blizu kjer sva midva stala. No potem
smo prestavili let za dve uri da so vse preiskali...
Na avionu je bilo vse OK. Nic turbolenc...hrana full dobra. Imela sva
MORSKI MENI. Po dveurni zamudi smo prispeli v Delhi. Ko stopis iz aviona te
zajame valj enga takega soparnega in smrdlivega zraka. Noro !!! Ne mores verjet!!!
Vse je kot v kaksnem dimu... vlaga...umazanija...potem pa se je zacel lov
na taxi. Z eno nemko smo sli skupaj do Paharganja ker je bilo njo strah pa
sva rekla naj gre z nama. Na cesti toliko prometa da te kap pa je bila ura
okoli 1 ponoci. Vsi trobijo ti mahajo...vozijo malo po levi malo po desni cez rdeco
luc...upava da bova przevela... ha ha ha ker tle dons si jutri te vec ni.
Umazanija je taka kot na smetiscu ampak se navadis...hotel je bolj zanic
zato greva zdaj iskat novega... s toplo vodo...full nama dogaja ze zdaj tko da
se veseliva vsakega dneva tukaj v Indiji ki je zares odpulena do konca. NORO.
Sploh nama ni do spanja pa sva utrujena spala sva samo 4 ure...ker se tle
skoz nekaj dogaja in mislis da bos kaj zamudil... Pisite kaj !LP ANA & SAMO
+
Živijo Slovenija !
Najin prvi dan v Delhiju je bil zelo aktiven. Zjutraj, ko sva se v ledeno mrzli
in vlazni sobi zbudila sva se oba strinjala, da cimprej zapustiva ta hotel,
Anoop guest house. Ceprav ga nekateri popotniki tako hvalijo, se midva prav nic
ne strinjava z njimi. Ampak vseeno bolje kot pa da bi mogla prespati na
letaliscu kot to nekateri popotniki storijo. Za sobo sva placala 250 RS ( 1250
SIT, oz. pomnozis s 5 ). Po enournem iskanju sva se preselila v veliko boljsi
hotel, lahko receva da kar najboljsi na Paharganju ( center ). Sicer malo
drazji, 450 RS, ampak so zares lepe in ciste sobe. Pri iskanju nama je "
pomagalo " vsaj 20 indijcev. Vsi bi radi se kaksno provizijo zasluzili, pol se
pa vrtijo okoli turistov. Za kosilo sva se opogumila in prvic privoscila
indijski obrok, ki je bil zares okusen, capati z raznimi omakicami in
zelenjavnimi prilogami + voda za slabih 1000 sit za oba.Sploh ni bilo tako
pekoce kot so naju vsi strasili, da bo. No ja , saj je sele zacetek... Potem pa
sva zbarantala voznika tuk-tuka za 200 sit in naju je prevazal cel dan po
Delhiju, cakal naju je povsod...celo vodo nama je kupil...tle je res tako gost
promet, da ni za povedat.Ko gres cez cesto imas 99 % da te povozi riksa ali tuk
tuk ali se vate zaleti krava.Ampak sva zares previdna.Vsi, ki znajo ang. se
hocejo pogovarjat, tko da so ze prav naporni.Nekateri celo poznajo Slovenijo in
nama kazejo slike Ljubljane in Julijskih Alp...zanimivo.Vsi bi radi kaj
zasluzili od tebe, ze prvo ceno, ki jo recejo je nizka, kaj sele potem ko
zacnes barantati.Ampak mora se ti "ljubiti", ker znajo biti zelo naporni.Lahko
cel dan hodis po eni ulici in je ne bos prehodil, ker se z vsakim nekaj
pogovarjas...nama se zaenkrat se daa. Zdaj pa greva spet na en indijski
obrok...mljask,mljask. LP ANA & SAMO
+
Pozdravljeni !
Danes sva se po enajsturnem spanju in polezavanju v krasnem hotelu Royal
odlocila, da si pogledava tudi kaksno turisticno znamenitost. Spet sva si
najela voznika, tokrat kar taxista za cel dan, saj je bila cena skoraj enaka
kot za tuk- tuka ( 50 RS ). Ta pogajanja so bila zelo naporna, najprej ti
recejo 300 RS za voznjo samo do Lotus templa ( Bahaj temple ), kar je full
drago in se moras kar pogajat za kaksno nizko ceno ( mami + oci, vidva bi vse
10 x preplacala- ha ha ha ). Full te " precekerajo " kako si oblecen, odkod
prihajas...No skratka najprej sva si ogledala eno hudo lepo palaco z grobnicami
in prelepimi parki, ki obkrozajo palaco iz vseh strani ter Indijska vrata
( vec izveste v pon. 17.05 na radiu DUR, 103.4 Mhz .Vstopnina je bila zelo
draga 250 RS/ os. Tam je bilo veliko otrok oblecenih v uniforme iz ene privatne
sole in vsi so se zeleli z nama pogovarjati, ker so znali nekaj angleskih
besed. Potem sva si v South Delhiju ogledala se Lotusov temelj, kjer je bilo
milijon turistov...morali smo se sezuti in je bilo prav fino bos hodit po
tistih lepih in zelo cistih parkih.Vrtnarji skoz zalivajo travo in pometajo
tiste steze. Oni tudi spijo znotraj teh parkov, v nekaksnih votlinah, kjer
imajo slamo na tleh in nic drugega. So pa ponosni na to, da lahko za nekaj RS
na dan sploh delajo.Vmes med ogledovanjem naju je najin taxist " vodil " v
razne shope, kjer sluzi provizijo. To so tako " spedenane " trgovine, da dol
pades. Preproge, take in drugacne, razni izdelki iz marmorja, vse pozlaceno...
Full sva se zagrela za eno marmoranto mizo, taksno z vklesanimi dragimi kamni
in se delala, da nama 4000 $ nic ne pomeni. Sefe si je ze manel roke, ampak
zastonj ( ha ha ).Po eni uri pogajanj ( itak sva vedla da ne bova nic kupila )
sva sla z obljubo, da se jutri zjutraj vrneva 100 %.Taxist je na najin racun
dobil lepo uro, cetudi nisva nic kupila. Ko bova zidala novo hiso ze veva
kaksen stil bo, ja indijski, ne.
Najino kosilo je bilo danes kar v MC DONALDU, pa sploh nimajo taksnih menijev
kot pri nas, vse je bolj pekoce, ampak full dobr, predvsem pa poceni
( meni 69 RS ). Sva povabila se taxista in mu ni blo nic jasno ! Zdaj pa letiva
na cesto, ker slisiva, igranje godbe ( verjetno spet poroka ). Spet bo veselo
kot je bilo ze vceraj zvecer. Potem pa morava se po karto na zeleznisko postajo
tukaj blizu, za jutrisno pot, kam pa se odpravljava pa izveste jutri.
Pozdrave v Slovenijo ANA & SAMO.
+
Pozdravljena bela Ljubljana!
Najprej se vsem, ki skrbite za prenos informacij iz Slovenije lepo zahvaljujeva
za maile. Danes se je spet full dogajalo. Zjutraj sva sla kupit karto za vlak
do Bikanerja ( Rajasthan )-glej zemljevid Z od Delhija. To ne traja 5 min,
ampak se zavlece, ker je to cel " protokol ". Vsak indijec ti hoce pomagat in
seveda zasluzit, govorijo ti " this side, this side- there is a tourist
office ", ampak seveda turisticna agencija prodaja 5 krat drazje karte, ampak
so se vedno dokaj poceni. Okence za prodajo kart je bilo v 1 nads., ampak so ze
spodaj vsi govorili, da je zaprto. Tako da moras biti prav nesramen, da se
prebijes mimo njih. Skratka dobila sva karto za 9 $ za oba ( 11 ur voznje- 2 nd
sleeper ).Tukaj vlaki lahko zamujajo tudi po 5 ur, tako da ne veva kaj naju
danes ponoci caka. Ce bo kaj spanja ? Potem sva si ogledala se Old delhi, kjer
zivijo muslimani in najvecjo mosejo v Indiji - Jama Masjid, ki je krasna ter
Rdeco palaco, ki obsega 2 km obzidja ( 18-33 m visine ). Gradil jo je Shah
Jahan za svoje bivalisce, ker se je hotel preselit iz Agre.Popoldne pa sva se
se zadnic sprehodila po Paharganju ( glavni bazar ), kjer na lesenih vozickih
in v shopih prodajajo od tekstila, torb, kljucavnic, premoga, peseka,arasidov,
sadja, zelenjave...skratka ni da ni. Cene so zelo nizke, ampak ko si tukaj ti
tudi 100 sit ni malo.( koka kola 50 sit, chapatti 5 sit, omaka 25 sit,
riz 20 sit... poceni, ampak tukaj ne jedo turisti, ker je higiena na
minimumu ).Midva jeva v restavraciji Malhotra, ki malo drazja, ampak hrana je
malo prilagojena nam - turistom. Malo sva vas razvadila z maili, a ne ? Ampak
to je bilo samo v Delhiju, ker potem se baje sele zacne ta prava Indija ( brez
telefonov, TV, maila... ). Tko pravijo drugi poptniki, ki sva jih srecala.
Lepe pozdrave iz toplega Delhija. ANA & SAMO
+
Lep pozdrav iz zelo toplega Bikanerja !
Kot lahko sklepate sva srecno prispela po niti ne tako naporni voznji iz
Delhija do Bikanerja.Po nekaj dneh Delhija nama je prav " sedlo ", da malo
zamenjava lokacijo in " stare in vsiljive face " iz Paharganja. Zelezniska
postaja iz katere sva startala je bila 6 km oddaljena od najinega hotela, zato
sva najela tuk-tuka. Voznja je bila na robu prepada !!! V 40 minutni voznji
nisva spregovorila niti besede, ker naju je bilo tako strah, da to ni res.
Kadarkoli sem pogledala levo, kjer sem sedela jaz, sem se skoraj dotikala
kolesa avtobusa, ki so z noro hitrostjo svigali mimo nasega tuk-tuka, poleg
tega pa sva imela se veliko prtljage, tako da nismo bili ravno stabilni.Da o
debelem sloji praha in umazanije na faci sploh ne govoriva. Noro ! Skratka,
prispeva na postajo in ze nestrpno pricakujeva vlak, vlaka pa se od nikoder.
Midva ze malo skepticna, ce sva sploh na ta pravi postaji...( ker jih je namrec
vec ). Tam se zacnejo spet debate z indijci...itak, da sva bila spet glavna
atrakcija...Ko vlak koncno prispe, midva ze vsa vesela z vso prtljago teceva za
vlakom, da nama ne bi usel, vendar Samo niti z vso silo ni mogel odpreti vrat.
Jaz pa sem se v druzbi indijcev smejala. Saj so me vprasali, da kam se nama
tako mudi, da bo vlak stal se sigurno 2 uri. ( ha ha ha ). Vsa poanta je bila v
tem, da sva imela narobe premaknjeno uro. Druzbo na vlaku so nama delali : dva
sveda in en kanadcan, za spremembo ti pase tudi druzba neindijcev. Spalniki so
bili v 3 nadst ( tri postelje ena nad drugo, 60 krat 180 cm ). Slisi se kar
udobno, ampak po 11 urah lezanja na slabo oblazinjenem pogradu si cisto
" polomljen ", poleg tega pa je bil tak mraz in pihalo je iz vseh strani, da je
kej ( mami- se dobro, da si nama dala kape za seboj ). Za naslednjo pot si bova
kupila kaksno toplo kasmirsko deko. Zjutraj, ko smo prispeli sva si spet najela
tuk-tuka ( tukaj ni tako gost promet )in zacela raziskovat drzavo Rajasthan.
Poveva vam samo to, da je puscavska in prekrasna ter, da soncek ze mocno
pripeka
( jupiii-nekaj za Ano ), poslusajte naju pa se kaj izveste, LP ANA & SAMO
+
Pozdravljeni !
Bikaner je prijetno manjse mesto ( 500 000 preb. ). Tukaj pravijo, da to ni
mesto, ampak vas. Ze takoj, ko smo stopili iz vlaka so naju spet " napadli "
vozniki tuk-tukov, spet za smesno nizke cene. Razlika med rikso in tuk-tukom je
v tem, da je riksa trikolesnik na pedala, eno spredaj, dva zadaj
( na oblazinjeni deski pa se sedi ), primerna je za krajse razdalje. Tuk-tuk pa
je na motor, tudi tri kolesa, zgoraj pokrit s tendo. Nasla sva si hotel cisto v
centru za 300 RS na dan. Hotel nic posebnega, imajo pa toplo vodo za Samota
( ker se gospod hoce tusirat pod vrocim tusem, veckrat dnevno ). Potem pa sva
se kar z lokalnim avtobusom peljala v 35 km oddaljen Karni Mata temple
( podganji tempel ). Za bus sva placala samo 14 RS ( 90 sit za oba ). Voznja
poteka na robu puscave in je prav zanimiva. V templju je bilo ogromno podgan,
ki pa baje prinasajo sreco ( se posebno bela podgana ).Ana je imela seveda malo
tezav, ker se boji podgan, Samo pa jih je veselo in brez zadrzkov hranil in
fotografiral. Ogledala sva si se ostale znamenitosti mesta ( stari del mesta,
kjer so cehovske ulice - kopitarji, kljucavnicarji, loncarji, brivci... )in se
nekaj templjev z lepim pogledom na obzidano mesto in puscavo Thar na obrobju.
Tukaj je cez dan zelo vroce 29 stopinj, ponoci pa je pod 10 stopinj. Na ulici
si vsak dan privosciva sadje ( ananas 20 RS, 1 banana 2 RS, juice iz pomaranc
10 RS ), saj paziva na to, da zauzijeva dovolj vitaminov. Zaenkrat prebavnih
tezav se ni bilo in upava, da jih bo cimmnaj. V tem mestu ni skoraj nic
turistov, zato naju na vsakem koraku spremlja mnozica radovednezev. Tezko
najdes anglesko govorecega indijca, zato si pomagava s hindujskim slovarckom in
rokami. Danes sva si tudi malo ogledala iz kje bova poklicala na radio, poleg
tega pa bova tudi zamenjala lokacijo najinega bivanja, greva bolj proti
notranjosti puscave, v eno vas, kjer pricakujeva prihod gospe iz Slovenije, ki
potuje sama in je mama najine prijateljice Spele. Upava, da sva ji pripravila
veliko presenecenje, ker ne ve, da jo bova tam pricakala.
Se slisimo okoli 17. ure na radiu Dur. LP ANA & SAMO
+
Zivijo !
Ja, takole s presenecenjem ni bilo nic, saj veste popotniki si lahko spremenimo
plan v nekaj minutah. Speline mame namrec ni bilo v tisti vasi. To je pa to, ce
hoces nekoga presenetiti...no midva sva kljub temu prav uzivala. Bivala sva pri
tipicni indijski druzini, mama skrbi za kuhanje in otroke, moza ni nic doma,
otroci pa se potikajo po ulicah.Tukaj turistov ni, zato vsi strmijo vate, kot
da prvic vidijo belca. Otrokom sva delila sladkarije, ampak so tudi mame z
veseljem na siroko zvecile cigumije. Sva jim mogla povedat kako se to
dela...Ves dan sva prezivela z vascani in se z njimi druzila. Druzini, pri
kateri sva prenocila sva podarila nekaj stvari( oce je dobil kapo s siltom in
je cel dan hodil v njej, mama je dobila parfum, ki Ani ne disi vec, hci je
dobila kolekcijo " make upa "in jo je Ana mogla takoj " nalispat ", sinova pa
sta dobila sladkarije in sta se cel dan " basala " ). Mama nama je skuhala
slastno vecerjo, Samo pa jo je pri njenih spretnostih z veseljem opazoval. Po
dobri vecerji pa sva se odpravila na pot proti telefonski centrali, kjer sva
bila ze vnaprej dogovorjena, da prideva. Tam naju je cakala cela gruca
radovednih indijcev. Ko je Ana govorila po radiu ( Samo bo na vrsti drugi
teden ), so bili vsi tako tiho, da ce se je eden za mm premaknil so mu vsi
zugali s prstom, ces da moti. Preostanek vecera pa nama je popestrila miska v
najini sobi. Cela druzina nama jo je pomagala loviti.Danes zjutraj pa sva se v
5 min. odlocila, da bo treba naprej...Sla sva z busom do Nagaurja- 110 km ( 2.5
ure voznje, cena 50 RS na osebo) kjer je bil " catle fair ". Bilo je zelo
zanimivo. Problem pa je bil z najinimi nahrbtniki, kam jih dati za nekaj ur,
saj tam ni nobenega hotela. Hitro sva resila problem, v neki brivnici. V zameno
sva sefu dala en kuli in cigumije, pa je takoj zraven priteklo se najmanj 10
indijcev in so vsi iz zepa potegnili denar in mu hotli dat tudi po 100 RS za
tisti kuli. Ampak za noben denar ni bil pripravljen za zamenjavo. Samo jim je
razdelil cigarete in so bili vazni kot pavi. Sla sva si pogledat tudi vasko
solo, kamor naju je povabil ucitelj, ki sva ga srecala na ulici.Sola ima 200
otrok, v ucilnici, ki je velika 10 m2 je med 25-30 ucencev, sedijo pa kar na
tleh. Danes jim je sola zaradi sejma odpadla. Pozno popldne pa sva se odpravila
proti Jodhpurju- 130 km ( 2.5 ure, 40 RS na osebo). Voznja po zelo ozki cesti,
speljani po puscavskem oz. polpuscavski pokrajini, je bila divja kot vedno. Nas
avtobus je zbil motorista in je padel v jarek, mi pa smo kar naprej drveli kot
da se ni nic zgodilo. Grozno !!! Ko se na taki cesti srecata dva busa, sele v
zadnjem hipu sunkovito
odvijeta vsak v svojo stran, tako imas ves cas obcutek, da se bosta zaletela.
Utrujena od premetavanja sem ter tja, sva zvecer prispela na cilj, Jodhpur-
modro mesto ( vse hise, ki so stare vec kot 300 let so pobarvane na modro- zelo
romanticno ). Ulicice pa ozke in speljane kot labirint, na katerih se gnete
ogromno prodajalcev zivobarvnih sarijev in vse ostale " krame ". Privoscila sva
si zanimiv " guesthouse " ( vse je v balkonckih, luckah, zivih barvah, sobo
imava kar v 3 nadst, kopalnica z dvemi tusi, ogromna postelja in prelepo teraso
s pogeldom na trdnjavo ). Cene pa ne izdava, da ne boste hudi.Zdaj greva pa za
eno noc uzivat v najino kraljestvo. Lp ANA & SAMO.
+
Tale Jodhpur je zares simpaticno mesto. Stari del mesta obroblja obzidje,
znotraj katerega se nahaja bazar,kjer lahko kupis vse od A do Z.Povsod disi po
indijskih palckah, zacimbah in sladkarijah. Pogled na bazar je zares barvit,
tako kot najin pogled s terase hotela. Obkrozajo ga svetlo modre hiske,
razlicnih velikosti in oblik z majhnimi okenci. Hiske vsako leto pred najvecjo
vrocino ( april ) na novo prebarvajo, da jih zascitijo pred soncem in
malaricnimi komarji. Ogledala sva si tudi trdnjavo maharadze Jodhpurja, ki se
razprostira 120 m visoko nad mestom.Je ena najbolj zanimivo oblikovanih trdnjav
v Indiji, na stolpih so se vedno ohranjeni topovi.V trdnjavo vodi 7 razlicnih
vhodov in vsak ima svoj pomen.V njem so tudi muzeji in templji.Vse vstopnine za
razne znamenitosti v Indiji so zelo drage, se posebej za turiste ( 200-700 RS )
+ foto ali kamera ( 100-250 Rs ). Popoldne pa sva ze krenila naprej, spet bolj
proti puscavi- v Jaisalmer, oddaljen 300 km od Jodhpurja, 7 ur voznje,
80 RS.Potovala sva z vladnim busom, kjer ni turistov. Voznja je bila zelo
naporna ( vrocina, prepih, neudobni sedezi, prenatrpan bus-kjer se vedno najde
prostor se za enega ).Nekateri pa potujejo tudi na strehi.Zanimivo pa je bilo
opazovati vasi mimo katerih smo potovali. Zenske na glavah po vec km nosijo
vodo, otroci pa obdelujejo nerodovitna polja.Ceste so veckrat preckale kamele,
krave in koze...Na poti nam je s strehe busa odneslo tudi kos prtljage, voznik
pa je ustavil sele po pregovarjanju indijcev. Med vmesnimi postajami v vaseh z
lesenimi vozicki pridrvijo prodajalci razlicne hrane, sadja in postrezejo te
kar skozi okno busa. Na busu sva spoznala zelo znanega indijskega pevca, ki je
ze veckrat gostoval v Evropi. Povabil naju je na njegovo farmo kamel v 40 km
oddaljeno vas od Jaisalmerja. Povabilo sva zal odvrnila, saj se morava drzati
plana, ki sva si ga zadala. Vso pot smo se pogovarjali o njihovih navadah in
obicajih...vsi okoli nas so bili radovedni o cem se pogovarjamo, tako da jim je
moral sproti prevajati. Midva pa sva jim pripovedovala kako se zivi pri
nas.Zvecer smo koncno prispeli v Jaisalmer, kjer se jutri zacne tridnevni
festival. LP ANA & SAMO
________________________________________
Indija
lep pozdrav iz Srinagarja!
Sem tretji mesec v Indiji in sem zaenkrat v redu. Iz Delhija sem zaradi
neznosne vrocine odsel na sever do Manalija, kjer je bilo menda poletno
shajalisce hipijev, ki so cez zimo uzivali v goi. Ti casi so za nami,
tu in tam srecas kaksnega frika, kadi pa se se vedno na veliko! Trava raste
na vsakem koraku in kdor je ljubitelj naravnih zelisc bo tu vsekakor prisel
na svoj racun.
Iz Manalija sem po raznih peripetijah odsel na sever proti Lehu. tu lahko
omenim cesto ki vodi cez visoke prelaze [5000 m] in pravljicno pokrajino.
Leh mesto v puscavski dolini med Himalajskimi vrhovi. Po pripovedovanju
domacinov tu pred 20 leti ni bilo nobenega drevesa potem pa so ljudje zaceli
gojiti sadike v sotorih [zaradi mocnga gorskega sonca], tako da je sedaj ze
kar lepo zeleno.
V majhnem mestecu ob Lehu sem se udelezil Vipassana meditacije, kar pomeni
10 dni v popolni tisini, 12 ur na dan sedenja na riti in se kup drugih
disciplinskih pravil in prijemov.
Leh in okolica je pretezno Budisticna in temu primerno je polno budisticnih
samostanov in gomp.
Iz Leha sem odsel v Kasmir, kjer sem se zdaj. Cesta po kateri se spuscas iz
Himalaje proti Srinagarju pa se ne da primerjati z nobeno od izkusenj, ki
jih imam za sabo. Cista vratolomnost, po robovih prepadov.
Srinagar, mesto polno vojske[v kasmirju je cas volitev], ponoci se slisijo
streli, padajo bombe. Sem na jezeru, kjer so nekaksne ladje in ljudje zivijo
v njih. Je kar prijetno, ceprav nekoliko napeto vzdusje. Jutri bom skusal
priti do Jamuja[upam da srecno] in potem proti jugu.
Pozdravlja vas Bostjan SRECNO
Moj Email blesnik@hotmail.com
p.s. ce mi bo kdo pisal, naj pod Subject napise nekaj Slovenskega, da ga ne
bom zdelital
cao
________________________________________________
Indija
Zopet pozdrav iz vroce Indije,kjer se cvremo na soncu in tukajsnji vrocini.
Po dolgem casu sem se le odpravila iz Mamallapurama,ki je pravo mamljivo mestece primerno za malce oddiha in lenobo.Vsak,ki pride na novo, ima v mislih,da bo ostal le dva dni,vsi pa ostanemo mnogo vec casa.
Informacija za popotnike s plitkim zepom-v Cheenai-u vsakodnevno potrebujejo zahodnjake za statiste pri filmih.Ce pridno zapravljate,(kot mnogi mi),je to lepa priloznost za zasluzek-od 500 do 1000 rupij dnevno s hrano vred.
Torej,trenutno se nahajam v najbolj svetem mestu juzne Indije-Rameswaram.Od predanih hindujcev se pricakuje,da to mesto vsaj enkrat v zivljenju obiscejo.In prav zato kraj sploh ni turisticno sredisce zahodnjakov,sploh ne.To se pozna tudi po tem,da nikjer ne menjajo potovalnih cekov in ce nimas denarja,si v skripcih,saj je prva postaja za menjavo cekov oddaljena vec kot 4 ure z busom.No,meni se je to zgodilo,pa sem mogla dva dni bolj kot ne stradat in cakat na konec Ganesh festivala,da so se banke v drugem kraju odprle.Ja,tak ti je to,ko si popotnik...
Spet templji,ko sem jih ze toliko videla,kot pri nas cerkev v celem zivljenju ne.Ampak,omembe vreden je Ramanathaswamy tempelj,preden zaradi svoje notranjosti,ki je malce bogatejsa od ostalih templjev.
Rameswaram je na rtu oddaljen le 18 kilometrov od Sri Lanke,stroga kontrola vojske pa zal ne dopusca ilegalen pristop na otok.Suslja se,da se bo v naslednjih mesecih zacel reden prevoz ladje na Sri Lanko.Kdo ve...
Tukajsnje morje pa je zelo mirno,cisto,kristalno modro-zeleno.In ko te obdajajo doline pescenega peska se vedno cutis,da si v raju...
Ana
indija@asia.com
________________________________________________
Indija
Namaste!
Minilo je ze kar nekaj casa, dogodki pa se kar vrstijo.Rada bi zapisala vsak blazen trenutek, ki me objame in da njegova sled ne bi ostala v kratkotrajnem spominu,pisem.Pisem,a mnogo tega ne zapisem,saj se v dnevu pripeti prevec dogodkov,katere bi lahko zvrstila na list papirja.
Torej,iz Varkale sva preziveli se eno noc na vlaku in se odpravili v Madurai-se eno mesto templjev.Ogledali sva si velicastven Shree Meenakshi Temple,ki seveda na zunaj izgleda cudovito,znotraj pa zelo skromno.Ocitno so Indijci veliko dali na zunanjost templjev,notranjost pa pustili skromno in preprosto.Vendarle tako ne prihaja do prenakicenosti.
V Madurai-u sva prvic zacutili pravo tropsko vrocino-cez 36 C'" cistega sonca.Po celem telesu ti tecejo kapljice znoja in vse kar imas v mislih je zelja po mrzlem tusu in ledeni pijaci.In prav vse to lahko pripelje do hudega prehlada-z dodatkom ventilatorjev,ki so prakticno povsod.Zato sva se odpravili v Pondicherry,pocivat,saj drugega tam niti nimas za pocet.Edina zanimiva stvar je ashram Sri Aurobindo,ki pa je tudi zelo zaprt za turiste.
Po nabranih moceh se je pot nadaljevala v Mamallapuram.Ze na poti sva obcudovali pokrajino,ob prihodu pa sva takoj zacutili v zraku prijetno vzdusje.
Najboljse je, da si vzames kolo za cel dan in se peljes malo naokrog.Najvec vidis,pa se posebno dozivetje je;(bicikli so tam nek iz petdesetih let).Priporocam ogled okoliskih vasic,ljudje so naseljeni ob plazi v majhnih bambusovih hiskah.Zivijo v zelo skromnih razmerah in najverjetneje jim je prav to ohranilo dobroto do bliznjih in zaradi nematerialnosti nimajo se pokvarjenih dus.Vascani te z odprtimi rokami sprejmejo v svojo tako majhno bivalisce,ti ponudijo caj in se ti v polomljeni anglescini popolnoma posvetijo.Pa naj se nekdo rece,da na svetu ni dobrih ljudi...
Sicer pa imam v Mamallapuramu tudi domace zivalice.Sem jih ze nestrpno cakala.Vsak vecer nam druzbo dela ogromno kuscarjev-od malih do tja desetcentimeterskih.Res so lustkani,popolnoma se na njih navadis.
Bog pa je z nami,ves cas.Ko ze res razmisljas o tem,kako denar bezi,se ti prizge luc.Ponudba za delo statista pri nekem indijskem filmu.Super,zelo prav pride.Tako se bolj spoznavas,da prezivetje sploh ni problem,predvsem ce si optimist.
Trenutno sem na poti sama,s sopotnico se srecava cez tri tedne.Ni nevarnosti,ni problemov.
Se kar je vse kot v sanjah.Indija se vedno mnogo tega nudi,jaz se vedno sprejemam...
Ana
indija@asia.com
________________________________________________
Indija
Kerala.Voznja z ladjico po reki med palmami mimo vasi z bambusovimi hiskami.Osem ur od enega mesta do drugega-85 km.Backwaters from Allepey to Quilon.Neverjetno,neopisljivo z besedami.Mnogokrat lahko napisem cudovito,lepo,krasno in podobno,ampak to je neprimerljivo s tem,kar clovek dozivi v srcu.Zal mi je le, da si vecina ljudi Indijo predstavlja tako napacno in tako v negativnem smislu.Jaz cedalje bolj spoznavam,da je to prava dezela sonca...
Trenutno sva v vasici Varkala,na jugu Indije.Vas je pravo turisticno sredisce Zahodnjakov,seveda v glavni sezoni.Varkala pa...je lep kraj.Ob plazi segajo visoki klifi,ki naselje locujejo od Arabskega morja.Skoda le zaradi ogromnih valov, saj kopanje tako zaradi nevarnosti ni mozno.
Aja,se nekaj za kadilce.Malce slabsa informacija;v letu 2001 so v Indiji poostrili vse ukrepe glede kajenja in s tem kajenje na vlakih in tudi povsod na zelezniskih postajah ni dovoljeno.Kaj nam kadilcem sploh se ostane...
LP
Ana
indija@asia.com
________________________________________________
Indija
Cao.Trenutno sva v Bangalore,glavnem mestu Karnatake,Indija.Cakava na vlak za Ernakulam,Kerala, pa bova ta cas izkoristili za nekaj informiranja domacim in ostalim.
V ponedeljek ponoci sva z vlakom prispeli v Hospet-centralna Karnataka, revno usrano mesto, v katerem se ustavis le zaradi zelezniskih povezav.Noc prebili v hotelu Karthtik,ok:poceni,cisto.
No, zjutraj sva se zgodaj odpravili v Hampi,starodavno indijsko mestece, ki je nekoc bilo prestolnica Indije.Nekje okrog 1000 prebivalcev in spet revscina in beda tretjega sveta.Najeli sva kolesa, za cel dan 30 Rs,(pri nas si lahko za ta denar kupis usiv sekret papir).
In sva se peljali naokrog.Amazing.Okrog tebe plantaze bananih in kokosovih palm, posebnost pa mestecu dajejo skale, katerih si clovek obliko sploh ne more zamisliti,saj izgledajo zelo nenavadno in predvem neresnicno.In nenazadnje; okrog na kilometre dalec ogromno razbitin templjev, nekaterih se dokaj ohranjenih.Neverjetno, clovek se vprasa, ce je vse to resnicno ali le iluzija.
Do sedaj je zdravstveno stanje popolnoma v redu, vendar pa se izogibam indijski hrani,ki je obupno neokusno zacinjena.Tropsko sadje je tu po smesnih cenah: ananas za 50 sit, papaja 60 sit, kg banan 50 sit.Tko da do pomanjkanja vitaminov sigurno ne bo prislo.
Zelo rada bi zapisala par besed o tukajsnjih ljudeh.Ker je navsezadnje namen popotovanja bil predvsem kot pot k ljudem.Zelo sem presenecena nad njihovo prijaznostjo, odprtostjo in radovednostjo.Vsak dan te namrec na ulici ustavi na desetine ljudi, da te vprasa s kod si in kako ti je ime.Vsak njihov obraz te budno opazuje z radovednim nasmeskom.
Zanimivost je tudi odnos indijske druzine do popotnika.Oce, kot glava druzine,nacne s tabo pogovor,potem pa ti predstavi svoje potomce.In zeno...do sedaj mi je ni se nihce.Torej verjetno ostaja druzbeni polozaj zensk v Indiji enak.Spreminja se sicer v bolj urbanih okoljih, drugje pa zenska ostaja se vedno zapostavljena.V meni se vedno ostaja zelja po pogovoru prav z njimi,tistimi zenskami v ozadju,vendar slednje ostajajo tiho.
Ce sem ze pri zenskah, bom na koncu dodala pomembno sporocilo za vse popotnice.Po tednu zivljenja v Indiji spoznas, da drzava sploh ni nevarna, niti za neznejsi spol ne.Tako da dezela v mojem srcu in mislih se vedno ostaja kot v pravljici; Indija-Koromandija...
LP
Ana
p.p. Vsi,ki vas karkoli zanima: indija@asia.com
________________________________________________
Indija
Drugi dan v Indiji.Ko gres iz letalisca te resnicno osupne tista tropska vrocina in vlaga, ki je povrhu vsega se prepletena z gromozanskim smradom po smogu, dreku in urinu.
Priporocilo vsem popotnikom: vzemite pre-paid taxi, placas ga namrec ze na letaliscu, tako da te voznik kasneje ne more nategnit za ceno. Do Victoria Railway station sva placali 370 Rs skupaj-majhna cena, saj sva se vozili 33 km.
Direktiva na zeleznisko postajo cez celoten Mumbai, kjer ob cestah kot sardele spijo ljudje obkrozeni s kupom smeti.Srce se ti trga ob pogledu na njih.
Na zelezniski postaji isto.Noc sva prebedeli ob kupu Indijcev, katerim sva kot edini belki bili glavna predstava noci.Vsi buljijo vate, ampak so prijazni.
Pot se je nadaljevala v Puno, kjer je vecina turistov zaradi Osho-ve komune.
Priporocam, da izberete hotel Toran, saj je blizu komune, preproste sobice s kopalnico pa so predvsem zelo ciste.
Popotovanje se je ustavilo v Puni predvsem zaradi velikega Osho-ta.Vsak dan imajo v ashramu oglede za turiste, ogled traja uro in pol, placas pa 10 Rs:to je priblizno 45 sit.
Ashram je cudovit, cist, zelo ohranjen in negovan, stvar pa je v temu, da je predvsem namenjen za belce, saj se tu v vecini nahaja mnogo Zahodnjakov, ki se iscejo.Vendar vsi so srecni in zadovoljni, tako da se verjetno najdejo.
Ce se odlocis za skupinske meditacije v ashramu, moras predloziti svoji dve fotografiji, potni list, vzamejo ti kri, da dokazes HIV-negative, potem pa moras vsak dan placati 175 Rs za meditacije (700sit).
No, jutri greva malce na pot duhovne rasti...
Brez problemov seveda ne gre.Razen beracev, ki so venomer za tabo, tudi urejanje karte za vlak ni mala muha. Danes sva bili namrec vec kot dve uri na postaji in si urejali karto za vlak. No, hvala Bogu, vsaj uredili sva jo. V Indiji se pac dela vse pocasi . Kot pravijo: you love it or you hate it.We love it. Kar ne moreva verjeti, kako hitro sva se navadili na to dezelo. Popolnoma brez kakrsnekoli histerije sva jo sprejeli taksno, kakrsna je. In tako je najlepsa...
LP
Ana G.
________________________________________________
Šri Lanka
Sama sem bila tam pred dvemi leti in moram povedati, da sem še danes navdušena nad otokom in prebivalci. Ker sem bolj "komot", sem šla z agencijo in slovensko vodičko na 7- dnevno turo po šri lanki in nato še sen teden poležavanja na obali oceana. Leteli smo iz pariza, sam let je trajal 11. Žal so nam prtljago poslali drugam zato priporočam, da imate rezervo s seboj. Tam je vedno okoli 28 °c. Podnevi in ponoči. Na letališču so strogi, saj pregledajo vsebino prtljage (ob prihodu in odhodu), vendar pa vseeno prijazni. Turisti ne opazimo, da bi imeli probleme s tamilci, razen na cestah so ovire, kjer preglejujejo avtomobile, turistične pa ne. Z angleščino se kar lepo sporazumete.
Ogledali smo si vse zanimive kraje : polonaruva, slonje zavetišče, kandy (vredno gleda je botanični vrt-rastline z vsega sveta, najbolj ostane v spominu orjaški drevo fikus benjamin), sigirija (vzpon na goro), ogledali smo si samostan v skali (tu se pazite opic, ki so lahko napadalne, zato nobenih sunkovitih gibov, le mirno), ležeči kup bude, nuvara - nasade čaja (prebivali smo v prenovljenem hotelu tovarne čajev), trenutno se spomnim samo teh.v kolikor potujete sami, pa mislim da je tako, kot vsepovsod, dogovoriti za ceno in cilj, taksiji in mini avtobusi ponavadi stojijo kar na letališču. Pozanimajte pa se v slovenskih agencijah,kjer imajo prospekte (potovala sem z globtourjem).
Voda v hotelih je sicer morska prečiščena voda, tako da se rahlo čuti sol, vendar ni strupena. Za zobe in tuširanje je dobra. Sobe so lepe in jih redno vsak dan čistijo. Sicer pa se pije samo stekleničena voda. Hrana je zelo dobra, meso je pikantno (ribe, temno piščančje meso-vsaj mislim, da je bilo) , riža je več vrst (se najde nepikanten), veliko imajo sadja (mini banane-rumene, rdeče in zelene, melone, ki so zelo dobre, če jih pokapate z limoneto), zelo dobro je pecivo (mini torte, želirane kupe, razno drobno pecivo-njam, njam). Vsak hotel ob obali ima bazen, saj ocean zaradi tokov ni varen. Voda je topla, plača je pesek. So pa valovi, tako da je zadoščalo za čudovito masažo. Smo poskusili plavati, vendar nas je voda nesla nazaj. Plaže so kilometrske, za sprehod idealne, vendar ne pozabite, da ste blizu ekvatorja, zato je mazilo zelo priporočljivo (visok faktor). Na vrtu hotela vas lahko pozdravi kakšna neznana žival (podobna našemu kuščarju, vendar večja, vendar odide naprej, ne da bi vas napadla), v hotelu ob morju smo imeli vsak dan obisk slonjega mladiča. Lahko smo ga pobožali, nekateri so sedli nanj. Privoščite si izlet na slonjem hrbtu. Zanimivo, pa še nazibali se boste. Na koncu pa dobite še diplomo slonjega vodiča.
Vize nismo potrebovali, tudi cepljenj nezavarovanje se naj pozanimajo na vzajemni (mi smo imeli preko agencije). Imeli smo s sabo samo aspirin ali lekadol, ogljene tablete proti driski (jih nismo rabili), hansaplast, osvežilne robčke. S sabo imejte vrečke z bonboni in pa kulije ali svinčnike, saj otroci zelo lepo prosijo zanje.
Trgovci do zelo prijazni, včasih malce vsiljivi, vendar jih "ne" tudi ustavi. Kupovali smo mikice (so poceni in kvalitetne), razne spominke-les, kovina, imajo drage in poldrage kamne (safirji, opali, drugi kamni-roza, rumeni, rjavi itd.), ogledali smo si tudi rudnik ter kako nabirajo te kamne.
Imajo budizem, islam in krščanstvo.
Sicer pa vsem, ki bodo obiskali ta lepi otok, želim veliko sreče, obilo užitkov in ogledov.
Danica
________________________________________________
Pozdravljen!
V kratkem ,17.marca ,se odpravljam v Bangladeš. Sicer sem na pot pripravljena, vendar vedno pridejo prav še kakšni napotki.
Za tiste, ki potrebujejo informacije, sem pripravljena pomagati. Leta 2000 sem bila mesec dni v Maliju, lani pa v Ugandi.
Lep pozdrav
Dubravka duba@amis.net
________________________________________________
Indija
Indija je dezela popolnih nasprotij - ob velicastnih vladnih palacah,
katedralah in bancnih poslopjih na cesti spijo ljudje, na plocniku se igrajo
goli otroci, je dezela tisocih razlicnih kultur in religij. In je dezela
prijaznih ljudi in radovednih, skustranih otrok.
Iz delhija sva se napotili v Kasmir, kjer sva en teden stanovali v hiski na
jezeru, v srinagaru. Bili sva pri muslimanski druzini, ki naju je zelo
razvajala, sli sva na tridnevni treking in spoznavali enega od obrazov
Indije. Od tam sva se mimo Jammuja odpeljali v daramsalo, v McLeod ganj,
kjer so si svi\oje zatocisvce nasli mnogi tibetanci. Ob cudovitih ljudeh tam
med gorami in dobrodusnih menihih clovek takoj pozabi na vsakodnevne
probleme in se prepusti rasmisljanju, sanjam in meditaciji.
Od budistov v hindujcem v Varanasi in nato v kalkuto, ki naju je presenetila
z izjemno urejenostjo in cistoco tega ogromnega mesta.
Iz Kalkute naju je cakalo 36 ur na vlaku, 1600 km dolga pot do Chennaija na
jugu, ki pa so ob druzbi indijcev hitro minle. Malo se smejis, ogromno jes
(kar kosajo se, kdo bo kupil caj, pa piskotke, pa banane...), ponoci ves
lepljiv od potu poskusas zaspati in ze je mimo. V Chennaju naju preseneti
dez. Vroce je, hodiva po luzah. Ker nama beton ne ugaja prav prevec, se kar
takoj odpaviva v eno amlo nmestece 50km stran. Mamalapuram je spet cisto
drug svet, s svojimi skulpturami, parki, kjer se ti zaradi zelenja in
ogromnih okroglih skal zdi da si padel v prazgodovino, z morjem, ki v
visokih valovih pada na zgoco mivko na obali in z otroci, ki s prosecimi
cokoladnimi ockami momljajo `madam, pen...`.
Ce nekateri pravijo, da obstaja raj na Zemlji, se motijo. Midve sva jih samo
v tem mesecu odkrili veliko. Vsak dan novega, vsak dan je cudovit in
neponovljivo drugacen.
Lep pozdrav in veliko ljubezni iz nasmejane Indije.
Alja in Valentina aljarebolj@hotmail.com
________________________________________________
Indija
Oglasava se Ales in Damjana, sedaj sva v Indiji ze skoraj tri tedne, tako da sva marsikaj ze videla. Iz Delhija sva sla najprej v Rajastan (Jaipur, puskar, Jaisalmer, Udaipur) sedaj pa sva v Agri in si bova jutri ogledala Taj MAhal.Nadaljujeva v Varanasi in nato v Nepal. ce koga kaj zanima, naju vprasajte,
Lep pozdrav,Damjana in Ales ales_berce@yahoo.com
________________________________________________
zivjo!
ne bos verjel, ampak s Tino sva trenutno cist na drugem koncu, kot sva sprva nameravala, tako da ni panike. Delphi je cisto noro mesto, si predstavljas, da se vozis po celovski in ti vstric pelje avto, bus, riksar na biciklu, na sredi se valja sveta krava, ob cesti pa slon koraka... Pozitivno noro mesto, ljudje so ful prijazni. O kakrsnihkoli nemirih v Afganistanu ali pakistanu ni sledi, naj vas ne bo strah. Sedaj sva na severu, v kasmirju, pri eni druzini. Tu bova ostali verjetno kak teden, ker je tu cudovito, vsi ful skrbijo za naju, pa tak mir je. Tu pod kakakorumom... Si mors mislit. Ce bo slo tako naprej, do juga sploh ne bova prisle! Maili tukaj dellajo, se bom verjetno se oglasila
+
hello!
Maile cekiram ful redko, ker bi rada izklopila civilizacijo. Ljudje tu zivijo tako preprosto, skoraj primitivno. Spiva ne eni ladjici sredi jezera, hodim bosa, jem z rokami - z desno roko, tako kot indijci. Vsi znajo anglesko, ni blema. prej je bila indija pod anglijo, zato. Pa od turistov so se naucili. Sedaj turistov tu ni, ker se sirijo informacije o vojni in nemirih, indijska vlada ljudii odvraca iz kasmirja in jih usmerja v druge predele. Ampak tu je tak mir. Sva v Srinagaru , poglejte na zemljevid, glavno mesto kasmirja / menda / mesto je manjse od Medvod. Ampak, svaka jim cast, internet deluje bolje kot doma. Ne bom se vec tako pogosto oglasala.
Jutri greva na treking v Himalajo - nekje do visine 4000-5000m (Srinagar je visok 2500m!!), za tri dni. Danes je do nase ladjice prisel en krojacek hlacek, zasil nama bo obleke, pol bova pa cist kasmiri girl... Vsi so ful prijzni, jeva skoz, hrana je odlicna. Vmes pa caj. Familja je cist nora - vceraj me je mama polila z vrcem vode, ker sem jo zafrkavala in oponasala, vsi so sprosceni, skoz se smejimo. Ne vem, ce bova sploh prisle do juga, verjetno bova sle v cetrtek ali petek od tu, potem v Leh (osrcje himalaje) in nato v daramsalo. Jetija dobis po posti, ce ga najdem.
Mami, ne skrbet, tu je super. Umazana sem kot svinja, nobenga ne briga, kako se obnasam, pa vse je v glavnem cist noro.
Lubcke vsem, pa lepe pozdrav. Ne vem, kdaj bom naslednjic na internetu, ker se res zelim izklopit, pa zdej greva itak v gore...Enkrat konec naslednjega tedna. Pa, pa.
Namaste!
+
Mail dobim takoj, sam zdele sva ble tri dni na trekingu, pa ni blo racunalnikov. Cist noro, take visine, da ti napor pomeni ze, da si obrises nos, haha. No ja prezivele sva, jest sem sicer zadnjo noc cel sotor pobruhala (ocitno prevec napora na taki visini bit brez kondicije), sam zdej je vse ok. Tuki sva cist odrezane od sveta in sploh ne veva kaj se dogaja.
Nihce v druzini ne zna brat, njihovo obzorje sega do obale jezera, to je pa tud vse. Tko da sva sele vcer cist slucajno nek prebrale, da nameravajo stupidi napast afganistan. Kva je zdej s tem? Sploh si ne morem predstavljat, da se karkoli dogaja, ker je tu res tak mir.
Jutri odhajava iz kasmirja, greva do Darmasale, med tibetance. se bova stisnile v en samostan k budistom in mal zameditirale, pol bova sle pa pocasi proti jugu.
Tilc, jetija smo najdl, njegovo lobanjo mam v ruzaku. Ce bom najdla kaksno posto, ti jo posljem.
Oci, tvoj anorak je cist fajn. Mal pobruhan sicer, ampak bom sprala, obljubim.
+
halo! Kje ste? a so vas americani napadl, a zakva se nic ne oglasite? Midve sva se zdej poslovile od muslimanov in greva se mal budiste v daramsalo cekirat. Zdej sva koncno spet na poti, same. Prav dobro se ze znajdeva, barantava kjerkoli se da, fajn je... Sva v Jammuju, jutri zjutraj greva z busom naprej v daramsalo. Hvala za denar, fula je blo provizije, sam ok, bova zdej mal bolj sparale - oz se mal bolj baranatle!!!
Z mojim zelodcem je vse ok, anorak sem za silo spucala, ostalo se bo pa ze se spotoma razdisalo...
Ej, kaj se zdej dogaja z ZDA? Tuki je cist mir, vsi so ful prijazni in skrbijo za naju. Mogoce bi tud vi mogl mal tv izklopit in se ne ubadat s tem. Midve sva menda sredi najhujse bitke, pa nic ne veva o njej, ker nimamva tv-ja!
Lep pozdrav vsem
z vojnega polja samo za vas
alja
________________________________________________
Zdravo,
kako ti gre, Janin? Lahko bi me prisel obiskat v Afriko ali pa bi ti jaz lahko priskrbela kaj frisnega.... Ne vem kako sicer, saj nimam kamere. Tvoji gledalci so neomajni in cela armada jih je. Ocitno delas zelo dobro delo tam pod Alpami, vsaj tako se slisijo pohvale na tvoj racun!
Tukaj ti posredujem zadnji povzetek novic, ki bo v tednu dni razposlan medijem in malo slikic, da me cisto ne pozabis... Verjetno bo zate zanimiv le zadnji del, po Nepalu. Kakorkoli ze, prilepila bom celoto.
V pricakovanju te lepo, lepo pozdravljam.
Benka
________________________________________________
Indija
Ojla!Midva sva ze nazaj iz Indije. Kaj naj recem? Tako kot pise v Lonly Planetu: You love it or hate it. Midva sva kat pri tistem prvem. Imalasva se super. Sicer naju je prislo malo drazje, saj sva kar najela enegasoferja, ki naju je vozil naokoli (samo prvih 11 dni). Iz Delija sva slav Radjastan, kjer sva si ogledala Jaipur, Bikaner, Pushkar, Jailsamer,Jodpur. Najbolj nama je bil vsec Jailsamer.Spala sva v malo boljsihhotelih s klimo. V ceno (300 US$ po osebi), je bil vkljucen prevoz inhoteli s klimo. Vem, da so naju okrog prinesli vsaj za 100US$ po glavi.Pa se nisva prav nic sekirala, saj nisva imela nobenih skrbi, ali bovadobila karte ali ne itd.Potem smo sli se do Agre, kjer si NISVA ogledala od znotrej Taj Mahala,ker je vstopnina 20 US$, pa saj to najbrz ze sam ves. Poleg tega so namarekli, da ni nic posebnega. Videla sva ga z druge strani (ob reki). Nopotem sva sla z vlakom (karte vkljucenev ceno) do Varanasija, kjer svaostala 4 dni. Bilo nama je zelo vsec. Vsepovsod se je poznalo, da nituristicna sezona, kar je bilo super. se mi zdi, da je zaradi tegazivljenje potekalo se pocasneje, kot obicajno. Iz varanasija sva seodpeljala z vlakom do Mumbaia, kjer sva pocakala na let domov.To, da sva imela let iz Mumbaia, je bila mogoce napaka, ker prometpoteka prepocasi oz. so razdalje prevelike. Tako bi ostala se zgoraj insi ogledala se mogoce kaj v okolici Varanasija ali DelijaS hrano nisva imela nobenih problemov, driska obicajna.Tako je priblizno potekalo najino popotovanje. Letos malo bolj luksuznos svojim soferjem, vendar se je splacalo, saj sva tako videla vec. Enopa sva se sprasevala celo pot: Kako vam je uspelo s svojim avtomprezivet prometni kaos?Lepe pozdrave, veliko uspeha pri delu, kmalu kaksno novo popotovanje inse enkrat hvala za informacije.
Irena

Južna Azija: Nepal, Indija, Sri Lanka, Pakistan

Zahodna Azija: Irak, Iran, Oman, Sirija, Zdr. Arabski Emirati